Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

O nasilju nad ženskami med pandemijo na dramaturškem kolegiju v SNG Maribor

Ženske sedijo na prizorišču dramaturškega kolegija v SNG Maribor in govorijo o nasilju nad ženskami med pandemijo

Svetovalka – analitičarka Centra za človekove pravice Jerneja Turin je 14. decembra 2022 sodelovala na dramaturškem kolegiju na temo povečanega nasilja nad ženskami v času pandemije, ki je potekal v okviru Festivala Borštnikovo srečanje v prostorih SNG Maribor. Na kolegiju, ki je potekal v obliki okrogle mize, sta poleg predstavnice Varuha sodelovali tudi predstavnica Centra za socialno delo Maribor Marinka Dobrajc in novinarka Večera Ana Lah.

Dramaturški kolegij, ki ga je vodila dramaturginja Ivana Vuković, je del mednarodnega projekta Sence pandemije: skriti glasovi (Shadow Pandemic: Hidden voices)v sklopu katerega je bil objavljen javni natečaj za izbor treh novih dramskih besedil, ki naslavljajo problem (povečanega) nasilja nad ženskami v času zaprtja javnega življenja zaradi pandemije koronavirusa.

Ob pogovoru o povečanju nasilja nad ženskami v času zaprtja družbe zaradi pandemije so se  sogovornice posebej dotaknile tudi medijskega poročanja o nasilju nad ženskam. Ob nekaterih zelo dobrih novinarskih praksah (med katere štejejo npr. številne radijske oddaje na Radiu Prvi, ki se poglobijo v to tematiko) je Jerneja Turin opozorila, da se pogosto poroča o femicidih, tako da se v člankih navaja ali išče neke razloge, zakaj je do umora prišlo, in se tako posredno daje sporočilo, da je k temu prispevala tudi žrtev. Tu je pomembno poudariti, da je za nasilje kriv le povzročitelj. Opozorila je na potrebno odgovornost pri poročanju in skrb, da to ne vodi v sekundarno viktimizacijo.

Med drugim je poudarila tudi pomanjkanje raziskav o prisotnosti nasilja, ki bi razkrile prave razsežnosti, in izpostavila, da velika večina nasilja ostane neprijavljenega. Ob tem je opozorila tudi, da so žrtve nasilja med zaprtjem družbe težje poiskale pomoč, saj so bile več časa zaprte doma skupaj s povzročiteljem nasilja.

Poudarila je tudi potrebo po osveščanju o pomembnosti tega, da tisti, ki so priče nasilja, to prijavijo in s tem pomagajo žrtvi. V naši družbi je namreč žal nasilje še vedno normalizirano in številni ga dojemajo kot zasebno stvar. Pogovor je nato tekel o stanju (ne)enakosti med spoloma in kako se je to potenciralo v času pandemije. Ženske so bile namreč tiste, ki so nosile večji delež skrbi za gospodinjstvo, za otroke, njihovo šolanje od doma.

Zaključna vprašanja okrogle mize pa so se tikala predvsem ukvarjanja s to temo v umetniškem smislu. Ali ukvarjanje s takšno temo zahteva osebno izkušnjo, kje je meja med družbenim in osebnim, ali naslavljati le ekstremnejše oblike nasilja, ali je potrebno tudi druge, kakšna je odgovornost avtoric …

Natisni: