Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Medgeneracijska solidarnost kot ključ dobro delujoče družbe

Varuh in predstavniki civilne družbe, ki se ukvarjajo z medgeneracijskim sodelovanjem

V luči prihajajočega evropskega dneva medgeneracijske solidarnosti, ki ga obeležujemo 29. aprila, je varuh človekovih pravic Peter Svetina danes, 24. 4. 2023, na pogovor povabil predstavnike civilne družbe, ki se ukvarjajo s tem področjem. Poudaril je, da je načelo solidarnosti eno temeljnih načel delovanja sistema socialne države. »S solidarnostjo je povezana tudi razmejitev med socialnim in zasebnim tveganjem ob nastanku določenih obremenjujočih dogodkov v življenju posameznika kot so starost, bolezen, invalidnost ali smrt ter podobno. Gre za temeljno vprašanje socialne varnosti o tem, kdo naj bo odgovoren za varnost dohodka v primeru izpada ali zmanjšanja le-tega zaradi npr. starosti, invalidnosti ali smrti,« je dejal varuh.

Izrazil je opažanje, da v družbi prepogosto ločeno govorimo o problematiki mladih in starejših. Pogreša, da bi več govorili o medgeneracijskem razumevanju in sodelovanju, saj sta z vidika prihodnosti družbe ključna prav medgeneracijsko sodelovanje in trajnostni razvoj. Varuh želi, da bi kot družba konkretneje opredelili poglavitne izzive, kjer bi lahko s skupnimi močmi dosegli spremembe na bolje in večjo ozaveščenost glede prednosti in pomena medgeneracijskega sodelovanja in sožitja.

Udeleženci srečanja so se med drugim pogovarjali o problematiki financiranja programov medgeneracijskega sodelovanja, dostopu do ustrezne zdravstvene oskrbe vseh generacij, deinstitucionalizaciji, o vstopu mladih na trg dela ter dostojnem plačilu za opravljeno delo, konceptu mentorstva, ki je še premalo uveljavljen, ter pomanjkanju stanovanj in stanovanjski politiki. Pozornost pa so namenili tudi težavam v duševnem zdravju in s tem povezano stigmo, osamljenosti in socialni izključenosti.

Varuh je poudaril, da sta tudi ekonomski položaj starejših in naraščajoča revščina dva problema, ki ju je nujno nagovoriti, saj preštevilne pokojnine ne omogočajo dostojnega življenja. »Pri Varuhu zato podpiramo vse ukrepe za izboljšanje položaja upokojencev,« je jasen varuh, ki se glede zaposlovanja starejših zavzema za to, da se starejšim delavcem ustrezno prilagodi delovno okolje in da se jim omogoči, da še delajo, če tako želijo in so dela zmožni.

Varuh podpira prizadevanja v Združenih narodih za pripravo Konvencije za zaščito starejših, žal pa se pogovori odvijajo prepočasi. Zaveda se tudi, da potrebujemo večjo ozaveščenost starejših ljudi tako glede njihovih pravic kot glede preprečevanja nasilja, diskriminacije, pomena finančne avtonomije in podobno. Starejši pogosto ne zaznajo, da se jim dogajajo starizem in diskriminacija. Zato je nujno okrepiti ozaveščanje za prepoznavo stereotipov tudi med njimi. »Opažamo tudi porast, tako imenovane intersekcijske diskriminacije ali izključenosti, ko gre za prikrajšanje na podlagi več osebnih okoliščin posameznika, diskriminacija in izključenost pa imata s tem še težjo obliko. V to skupino nedvomno spadajo upokojenke,« poudarja varuh.

»Pogosto slišimo tudi moderno frazo, da je digitalizacija družbe področje, kjer so sinergije med mladimi in starejšimi še posebej mogoče. Zdi se, da bo digitalizacija rešila vse problema posameznega podsistema, kar pa seveda ne drži. Digitalizacija za nekatere prinaša še dodatno skrb, saj niso vsi vešči prilagajanja na vedno nove tehnologije in aplikacije,« ocenjuje varuh. Ob tem je spomnil na projekt Varuhovih kotičkov, kjer so informacije o delu Varuha dosegljive v tiskani obliki, za bolj vešče pa tudi v digitalni.

Varuh posebno zahvalo namenja vsem, ki gojijo vrednote prostovoljstva, ki ima posebno mesto v okviru medgeneracijske solidarnosti.

Srečanja so se udeležili predstavniki Zveze upokojencev Slovenije, Slovenske filantropija, Slovenske univerze za 3. življenjsko obdobje, Mladinskega sveta Slovenije in Študentske organizacije Slovenije ter varuhinja dijakovih pravic Živa Dokl. Strinjali so se, da so takšna srečanja izredno koristna iz vidika sodelovanja tudi nevladnega sektorja in boljše ciljne usmeritve k rešitvam.

Natisni: