Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Ob svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu varuh Svetina poudarja: »Potreben je pospešek in to sistemski!«

Ob mednarodnem dnevu zavedanja o avtizmu, ki ga obeležujemo 2. aprila, varuh človekovih pravic Peter Svetina tiste, ki bodo v prihodnje odločali o življenju vseh nas, poziva, naj prepočasnim korakom na področju skrbi za osebe s spektroavtistično motnjo (SAM) dodajo nekaj pospeška in se skrbi zanje že končno lotijo sistemsko ter multidisciplinarno.

»Če boste sledili viziji družbe, ki se trudi vključiti slehernika, ne boste omogočili le osebam s spektroavtistično motnjo, da uresničujejo svoje pravice, pač pa boste s tem poskrbeli tudi za druge skupine ljudi, ki jih premalokrat opazimo v svoji sredini,« varuh Svetina apelira na prihodnje odločevalce. Ob tem ocenjuje, da je v Sloveniji izvajanje integracije oseb s SAM in tudi drugih družbenih skupin nezadostno, vse prevečkrat odvisno le od razpisanih programov, brez ustreznih analiz ali sistemskega pristopa, niti ni zaznati volje za korenit premik pri skrbi za ranljive. »Med tem, ko država prepočasi išče parcialne rešitve, številni otroci z različnimi motnjami avtističnea spektra odrastejo. Zamujenih priložnosti za izboljšanje kakovosti njihovega življenja in vključenosti v družbo pa se ne da nadoknaditi,« je kritičen varuh.

Varuh že vrsto let odločevalcem predlaga, naj pripravijo sistemske programe, ki bi omogočili, da se poveča število strokovnjakov za strokovno delo z avtisti ter z drugimi ukrepi omogoči dostopnost rednih obravnav in terapij, ki jih osebe z avtizmom potrebujejo. Nujna je tudi  vzpostavitev celostne timske obravnave posameznika ter pomoči družini. »Stiske preobremenjenih družin so nevidne, pozabljeni so tudi sorojenci otrok s posebnimi potrebami,« opozarja varuh.

Poseben izziv predstavlja prehod v odraslost, ko postanejo mladostniki in odrasli z avtizmom prepuščeni iznajdljivosti in možnostim svojih družin, saj zanje ni sistemsko poskrbljeno. Mnoge osebe s SAM bi s pomočjo osebnih asistentov lahko zaživele samostojno, vendar do njih ne morejo dostopiti, še vedno je odprto tudi vprašanje spremljevalca v šolah. Varuh apelira na prihodnje odločevalce, da se aktivneje lotijo tudi teh vprašanj, posebno pozornost pa namenijo tudi oblikovanju ustreznih bivalnih skupnosti. »Ne more biti edina možnost, ki jo imajo osebe s SAM, prebivanje pri starših do smrti ali pa namestitev v socialno-varstvene zavode, ki večinoma niti niso prilagojeni njihovim potrebam,« je jasen varuh.

Tudi osebe s SAM potrebujejo dnevne centre, saj mnoge izpadejo iz sistema šolanja ali zaposlovanja. V njih bi ob usmerjenih in strokovno vodenih dejavnostih imeli priložnost za trening socialnih in drugih veščin, zaposlitev, ustvarjanje, ti centri pa bi bili tudi prostor, ki bi jim omogočal stik s preostalo družbo in vstop vanjo.

Nepoznavanja avtizma, z njim povezanih težav v komunikaciji, nerazumevanje vedenja ter posledično zavračanje povzroča osebam s SAM velike stiske, pogosto se zgodi, da so iz sistema zaradi svojega specifičnega vedenja izključene. Posledice teh zavrnitev in izključitev se kažejo v pridruženih težavah v duševnem zdravju, kar stiske le še poglobi. Običajno pa ni izključen samo določen mladostnik ali odrasli, temveč celotna njegova družina. Če že ni izključena, je pa vsaj izredno osamljena.

»Osebe s SAM imajo specifične potrebe, ki jih večina prebivalstva ne pozna, nemalokrat pa jih ne poznajo niti tisti, ki to morali že po svoji službeni dolžnosti. Zato znova poudarjam, da mora biti izobraževanje tako o avtizmu na sploh kot o specifičnih pristopih glede na potrebe oseb s SAM eden od ključnih elementov v akcijskih načrtih za integracijo,« ocenjuje varuh. »Samo s spoznavanjem drugačnosti lahko gradimo družbo, ki vidi vsakogar in najde prostor zanj,« ob mednarodnem dnevu zavedanja o avtizmu še poudarja varuh človekovih pravic Peter Svetina.  

Natisni: