Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Nepreglednost regulative nad emisijami iz sežigalnic in sosežigalnic

Varuh je bil z več strani seznanjen o predvidenem sosežigu (nenevarnih) odpadkov v Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ). Pobudniki so izrazili svoje odločno nasprotovanje sosežigu odpadkov zaradi številnih razlogov, med katerim igre izpostaviti npr. dodatno degradacijo okolja, padec cen nepremični, izseljevanje ljudi ipd. Kot najbolj sporno so pobudniki izpostavili Uredbo o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov (v nadaljevanju: Uredba), ki naj bi po njihovem mnenju za sosežigalnice odpadkov določala (neupravičeno) višje mejne vrednosti emisij kot za sežigalnice. Prav tako Uredba po prepričanju pobudnikov neupravičeno različno ureja mejne vrednosti dovoljenih emisij glede na vrsto naprave za sosežig ter glede na starost naprave. Pobudniki so med drugim izpostavili še spornost 10. člena Uredbe, ki ureja t.i. »nenamerne izpuste«, odločevalcem očitajo sprejem Uredbe brez sodelovanj javnosti, poglavitni manko pa je po njihovem prepričanju odsotnost možnosti sankcioniranja prekoračitve »nenamernih« emisij.

Varuh se je v zvezi z očitki pobudnikov s poizvedbo obrnil na MOP, ki je nanjo tudi odgovorilo. Iz širših pojasnil MOP velja uvodoma izpostaviti ugotovitev, da mejne vrednosti za posamezne vrste emisij v primeru sosežiga določajo kar tri uredbe, od katerih vsaka v določenem obsegu pride v poštev pri določanju mejnih vrednosti za določeno vrsto emisije, pri čemer neposredna primerjava mejnih vrednosti med posameznimi vrstami naprav ni mogoča. Tako so se v okviru širše razprave med drugim izpostavila vprašanja o primerljivosti mejnih vrednosti emisij istih snovi za sežigalnice v primerjavi  s sosežigalnicami, vprašanja o »škodljivosti« ogljikovega monoksida, vprašanja o ustreznosti ureditve med prehodnim obdobjem do pričetka uporabe zaključkov BAT in druga vprašaja. Glede na pojasnila, ki jih je prejel Varuh, smo ugotovili, da je objektiven preizkus utemeljenosti razlikovanja v mejnih vrednostih emisij med sežigalnicami in sosežigalnicami izjemno otežen, če ne celo nemogoč. Posledično pa je tudi omejen preizkus njegove ustavne dopustnosti.

Pojasnila MOP v zvezi s sodelovanjem javnosti pri sprejemu Uredbe smo sprejeli kot pogojno ustrezna. Ob tem pa smo poudarili, da je še posebno k podzakonskem urejanju občutljive in daljnosežne materije, kot je sežiganje odpadkov, ki lahko ima vpliv na zdravje in življenje večjega števila prebivalcev, potrebno pristopiti s skrajno mero skrbnosti.

Pojasnila MOP v zvezi z očitkom, da za prekoračitev mejnih vrednosti emisij oz. nenamernih emisij niso predpisane sankcije pa Varuha niso prepričale. Izpostavilo je sicer, da so za obratovanje naprave v nasprotju z okoljevarstvenim dovoljenjem predpisane določene denarne sankcije, pri čemer pa ne gre spregledati, da so te v primerjavi z denarnim sredstvi, s katerimi na letni ravni operirajo upravljalci kurilnih naprav (ki se lahko gibljejo tudi do nekaj 100 mio. EUR), zanemarljive. Glede na navedeno je Varuh podvomil, da so predpisane kazni v danih primerih zadostne, da bi kateregakoli potencialnega kršitelja dovolj odločno odvrnile od morebitnih kalkulacij s »prihranki« na napačnem mestu.

Tudi sicer je glede na pojasnila MOP pričetek inšpekcijskega postopka, ki bi v primeru ugotovljenih kršitev lahko rezultiral v izreku denarnih sankcij, v prvi vrsti odvisen od »samoprijave« upravljalca kurilne naprave. Temu seveda ne more biti v interesu uvedba inšpekcijskega postopka v primeru prekoračitve mejnih vrednosti, zato ni mogoče pričakovati, da bi bili ti v primerih prekoračitev, ne glede na določbe Uredbe ter posameznega okoljevarstvenega dovoljenja pri samoprijavi dosledni. Predvidevamo tudi, da je »nenamerne izpuste«, ko se ti zgodijo ter glede na omejenost njihovega trajanja, naknadno tudi nemogoče oz. izredno težko dokazati, zato se Varuhu izmika smiselnost takšne ureditve, katere primarni namen naj bil normativna regulativa naprav, ki lahko predstavljajo tveganje za onesnaževanja okolja večjega obsega ter lahko ob neučinkovitem ali nezadostnem nadzoru predstavljajo visoko tveganje za zdravje bližnjega prebivalstva.

Varuh je vsled navedenega na MOP naslovil že omenjen predlog.

Iz odziva MOP na Varuhov predlog velja razbrati, da se to ob upoštevanju Varuhovih pomislekov zaveda določenih anomalij, saj je s sklepom št. 007-53/2020/36 z dne 4. 5. 2020 ustanovilo delovno skupino za proučitev možnost za izenačitev normativov dovoljenih emisij iz naprav za sosežig s tistimi iz sežigalnic odpadkov. Zaključki delovne skupine in morebitna novelacija predpisov bodo v okviru možnega po napovedi MOP uporabljeni tudi za področje predvidenega sosežiga odpadkov v TEŠ.

Glede Varuhovega predloga o proučitvi trenutno veljavnega načina nadzora nad potencialnimi kršitelji, tako z vidika ustreznosti monitoringa kot z vidika ustreznosti sistema inšpekcijskega nadzora, je MOP sporočilo, da je k tej problematiki že aktivno pristopilo. Naročilo je študijo »Primerjalna analiza normativne ureditve, izvajanja in prakse obratovalnega monitoringa emisij v zrak«. Po navedeni analizi naj bi bila ureditev v slovenskih predpisih povsem primerljiva z ureditvijo v drugih evropskih državah, da pa je treba nekoliko več narediti na implementaciji.

Varuh je aktivnost MOP glede ustanovitve delovne skupine pozdravil. V zvezi s posredovano primerjalno analizo pa se Varuh z Ministrstvom povsem strinja, da največja praznina obstoji pri dosledni implementaciji, ki pa je bistvena. Primerjalna analiza vsebuje številne ugotovitve o pomanjkljivostih slovenske ureditve, hkrati pa podaja tudi smiselne predloge za izboljšavo trenutnega stanja. Varuh se je določenim ugotovitvam tudi pridružil in jih podpira. 

Glede na vse navedeno smo ob upoštevanju odziva MOP predlog Varuha na tem mestu šteli za sprejetega, vendar še ne realiziranega. Pričakujemo, da bo MOP ob upoštevanju izsledkov delovne skupine, izsledkov primerjalne analize ter tudi predloga Varuha ugotovljene anomalije brez nepotrebnega odlašanja ustrezno naslovilo ter pravočasno sprejelo in implementiralo rešitve (skladno z lastno napovedjo), ki bodo dosledno zagotovile varno življenjsko okolje ne zgolj prebivalcem Šaleške doline, ampak vseh posameznikov, na katere bi lahko obratovanje sežigalnic oz. sosežigalnic lahko imelo kratko, srednje in dolgoročni vpliv. Ob tem smo MOP dodatno pozvali, da pri pripravi sprememb dosledno sledi načelu previdnost, skladno z 8. členom ZVO-1. Pobudo smo šteli za utemeljeno, saj naslavlja širši problem, katerega mora Ministrstvo tudi nasloviti. 17.1-9/2020


Natisni: