Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Sporočila za javnost

V Ljutomeru z 28 ljudmi o njihovih težavah

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je v sredo, 7. 11. 2018, poslovala v občini Ljutomer. Skupaj z namestnikoma Ivanom Šelihom in dr. Kornelijo Marzel ter svetovalci Varuha Janom Irglom, Leo Javornik in Jožico Hanžel so na pogovore sprejeli 28 ljudi.

Varuhinja se je sestala tudi z županjo občine mag. Olgo Karba in njenimi sodelavkami ter ugotovitve poslovanja predstavila na krajši novinarski konferenci.

Povedala je, da se je zelo veliko primerov, ki so jim prisluhnili, vrtelo okoli zemlje, bili so primeri medsosedskih sporov. Ljudem, ki na sodišču izgubijo pravdo, jim je težko dopovedati, da je neka zadeva dokončna, je pojasnila.  

Posebej je omenila primer neurejenih prevozov z reševalnimi vozili in primer izvajanja čakalnih vrst na operacije. Ljudje se čudijo nad visokimi cenami zobozdravstva, želijo si dostopnosti zdravstva, je dejala. Opozorjena je bila tudi na odnos zdravnika do pacienta, s čimer se pogosto srečuje.

Z županjo je govorila o prireditvah, ki so večini prebivalcev občine všeč, se pa najdejo nekateri v vsakem kraju, ki jih te motijo. Zelo pogosto se srečuje tudi z vprašanji invalidov, kako naj preživijo z nizko invalidnino .

»Tako kot drugod, so tudi v Ljutomeru nekateri prihajali s kovčki dokumentacije, pa se zgodi, da nimajo najpomembnejših, ki bi nam razkrili ključne informacije,« je dejala. Varuhinja s sodelavci ugotavlja, da bi ljudje v postopkih nujno potrebovali pomoč. Obžaluje, ker se uradi na podeželju ukinjajo in s tem prav ta strokovna pomoč občanom.

Občina zgledno izvršuje zakonske obveznosti na področju sociale. Opažajo pa, da ljudje zavračajo zaposlitve. Varuhinja je ob tem apelirala na vlado, da oblikuje takšne strategije, ki ne bi zmanjševale ravni obstoječih pravic in ne ustvarja revnih, ampak tistim, ki delajo, omogočile dostojno preživetje in jih motivirale.

Tudi v tej občini je še veliko cest nekategoriziranih, s čimer se srečujemo tudi v drugih krajih, za uresničitev odločbe US bi potrebovale občine več sredstev. Namestnica varuhinje dr. Kornelija Marzel je poudarila, da je odločbo ustavnega sodišča pa treba spoštovati in narediti vsaj programe, ki bi privedli do postopne uresničitve.

Namestnik Šelih je povedal, da sta s sodelavko Jožico Hanžel sprejela 10 pobudnikov oziroma pobudnic. Trije so pri Varuhu že imeli odprte zadeve, eno smo danes z zadovoljstvom zaključili, je dejal. Precej je bilo primerov s področja sodnih postopkov, izvršilne postopke bomo vzeli pod drobnogled, je pojasnil. Ena gospa je izpostavila 13 let trajajoč zapuščinski postopek, čudi nas nerazumen nasvet sodnika, ki ji je dejal, naj se dediči med sabo dogovorijo. Očitno je, da ne bi sprožili sodnih postopkov, če bi se lahko dogovorili, zato bo Varuh zadevo preučil.

Hvaležnost ljudi nad podanimi nasveti je opažila tudi namestnica. S svetovalko Leo Javornik sta imeli največ primerov od desetih s področja zemljiškega prava. Tudi v tem kraji so se srečali s primerom hrupa, posebej prihaja do teh vprašanj pri umeščanju poslovne dejavnosti v urbano okolje. Srečali sta se tudi s problematiko kategorizacije cest. Namestnica je poudarila, da je Ustavno sodišče v svoji odločbi jasno, odločitve US pa je treba izvršiti.

Posebej je izpostavila tudi zaskrbljujoč primer ravnanja z najmlajšimi otroki v osnovni šoli. V zvezi s tem je le opozorila, da se od javnih uslužbencev pričakuje human odnos do ljudi ne samo ravnanje po črki zakona. Obravnavali sta primer komasacije, pobudo neustreznega čiščenja vodotoka in škode, ki je bila ob tem povzročena, na kar pristojne Varuh stalno opozarja. Srečali sta se s primerom odpovedi delovnega razmerja invalidki. Opozorila je, da se invalidu lahko delovno razmerje odpove le izjemoma, saj posebna varovanost izhaja iz konvencije o invalidih in drugih aktov.

Ugotavljamo, da bi v vsaki občini morala biti ljudem na voljo brezplačna pravna pomoč, ukinjanje uradov k stiskam še prispeva, kar bomo v letnem poročilu za leto 2018 še posebej izpostavili, je dejala namestnica.

Županja je povedala, da ima vzpostavljeno klepetalnico z občani in jim skušajo s pravnimi in drugimi strokovnimi znanji pomagati ali jim usmeriti po svojih najboljših močeh. Včasih je težko svetovati ljudem, ki pridejo s področja davčne zakonodaje, izpostava FURS je bila v Ljutomeru namreč zaprta. Skrbi jo, da se institucije odmikajo od ljudi, občinske uprave pa ne morejo biti kompetentni svetovalci čisto pri vsem.

Apelirala bo na ministrstvo, da se spremeni uredba, da ne bi bilo občani preobremenjeni s plačilom visokih stroškov za vodo. Poudarila je tudi, da je kategorizacija cest preveliko breme za občinske proračune. Pričakuje še, da bo država vrnila poprečnino.

Natisni: