Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Primer

Ko te po dolgem čakanju zaboli še neenakost

Kršitelj: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Kršitev: 14.člen Ustave RS - Enakost pred zakonom | 24. člen ZVarCP - Naupravičeno zavlačevanje postopka | 52. člen Ustave RS - Pravice invalidov

Varuh je MInistrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti opozoril, da je v primeru pobudnika odločalo predoglo. Ob tem pa je ministrstvo še spomnilo, da je treba skladno s Konvencijo o pravicah invalidov za invalide priznati vse ljudi, tako tiste, ki imajo dolgotrajne telesne, intelektualne ali senzorne okvare oziroma motnje, kot tiste, ki se spopadajo z dolgotrajnimi duševnimi težavami. MDDSZ opozorila o dolgotrajnosti postopka sprejema, o obravnavi invalidov z duševnimi težavami pa ne.

* * *

Pobudnik je Varuha človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) med drugim seznanil, da Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predolgo odloča o pritožbi zoper odločbo centra za socialno delo iz aprila 2020. O tem je Varuh vprašala MDDSZ. To je pojasnilo, da je do zaostanka pri reševanju pritožb prišlo zaradi reševanja drugih prioritetnih nalog, ki so se pojavljale v času trajanja epidemije covida-19. Zaostanke, ki so v tem obdobju nastali, odpravljajo in se trudijo, da jih bodo v celoti odpravili v najkrajšem možnem času, je še sporočilo.

Pobudo smo šteli za utemeljeno, saj je bil zakonski rok za odločitev o pritožbi nekajkrat prekoračen. O pritožbi je bilo sicer končno odločeno, zato je Varuh ocenil, da njegovo nadaljnje posredovanje ne more več prispevati k rešitvi težave. Varuh je podobne odgovore MDDSZ prejemal tudi že leta pred pojavom covida-19. Verjame sicer da je epidemija pripomogla k večjim zaostankom, ne pa tudi, da je glavni vzrok za zaostanke.

Varuh se je seznanil tudi s samo vsebino odločitve o pritožbi, s katero je bil pobudniku zavrnjen status invalida po Zakonu o socialnem vključevanju invalidov (ZSVI). Odločba navaja, da lahko status invalida po ZSVI pridobi samo polnoletna oseba z zmernimi, težjimi ali težkimi motnjami v duševnem razvoju, z avtističnimi motnjami, ki imajo tako hudo obliko neprilagojenega vedenja, da jim onemogoča samostojno življenje in pridobivanje sredstev za preživljanje, gluhoslepi z najmanj 50 odstotno izgubo sluha po Fowlerju in prvo do vključno peto kategorijo slepote in slabovidnosti, z zmerno do hudo možgansko poškodbo ali okvaro in najtežje gibalno ovirane osebe. Za večino navedenih točk mora obstajati pogoj, da je invalidnost nastala pred 18. (oziroma 26.) letom, pobudnik pa ima paranoidno shizofrenijo, ki ni motnja v duševnem razvoju, ampak duševna bolezen, v primeru pobudnika kronična.

Varuh je pobudnika seznanil s svojim podrobnim stališčem v zvezi z neustreznostjo priznavanja statusa invalida zaradi duševnih motenj. Med obravnavo zadeve je Varuh ugotovil, da naj bi bil glavni razlog za razlikovanje, ki odloča o tem, ali bo invalidnost priznana, v tem, da se lahko osebe s težavami v duševnem zdravju ob ustreznih terapijah tudi pozdravijo in se vključijo nazaj na trg dela, prirojene ali razvojne oviranosti ali tiste po poškodbi glave pa naj bi bile po svoji naravi trajne in neozdravljive.

Varuh poudarja, da bi morala zakonodaja slediti dejanskemu življenju. Pri vprašanjih oviranosti oseb lahko razlikujemo med kratko in dolgotrajnimi oviranostmi: imamo množico posameznikov, ki živijo vse življlenje s kroničnimi in trajnimi duševnimi težavami, po drugi strani pa znanstveni in tehnični napredek že danes in še toliko bolj jutri prinaša rešitve, ki lahko iz trajnih spremenijo v pretekle ovire tistih, ki jim ZSVI izrecno priznava pravico do statusa invalida (npr. gibalna, slušna ali vidna protetika). 

Stališče Varuha bi morda lahko bilo pobudniku v pomoč pri morebitnem sodnem uveljavljanju pravic, kar je tudi edina pot, ki je pobudniku na voljo, saj MDDSZ stališča Varuha ne sprejema. 9.2-32/2021

 

 

 

Natisni: