Varuh človekovih pravic

Varuh

ČP

Diskriminacija moških v odnosu do žensk pri izračunu starostne pokojnine?

Na Varuha človekovih pravic Republike Slovenije (v nadaljevanju: Varuh) se je obrnil pobudnik za pojasnilo glede neenakega odstotka za odmero starostne pokojnine za moške in ženske. Menil je, je kot moški diskriminiran v primerjavi z ženskami, saj pri izračunu pokojnine zanj velja odmerni odstotek, ki je za 6,25 odstotnih točk nižji kot pri ženskah.

Pobudniku smo pojasnili, da je višina odstotka za odmero starostne pokojnine določena v 37. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) in ob enaki pokojninski dobi dejansko določa različne odmerne odstotke glede na spol zavarovanca. Glede tega smo pojasnili, da ureditev, ki določenemu spolu daje večje ugodnosti kot drugemu, sama po sebi še ne pomeni diskriminacije. Ustavno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: USR RS) je tako na primer v postopku za oceno ustavnosti Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, v odločbi številka U-I298/96 z dne 11. 11. 1999, zavzelo stališče, da je dopustno »razlikovanje po spolu, kjer služi vzpostavljanju dejanske enakosti (enakopravnosti) med spoloma tam, kjer sicer obstajajo objektivne biološke ali funkcionalne razlike med njima. V takem primeru zakonodajalca ne zavezuje le prepoved razlikovanja, ampak tudi (in predvsem) dolžnost pozitivnega ravnanja: zagotoviti možnosti za dejansko enakopravnost med moškimi in ženskami. Različno obravnavanje moških in žensk je torej upravičeno tedaj, ko - tudi ob upoštevanju načela o socialni državi iz 2. člena Ustave - izravnava neugodnosti, ki izvirajo iz tradicionalno in zgodovinsko pogojenih različnih družbenih vlog. Zakonodajalec je smel iz tega izvirajoče razlike, ki na področju pokojninskega zavarovanja prizadevajo praviloma ženske, kompenzirati z ureditvijo, ki ženskam omogoča pridobitev pokojnine časovno prej kot moškim.«

ZPIZ-2 je bil po navedbah Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti iz dopisa številka 1031-135/2014-2 z dne 24. 6. 2014 med drugim pripravljen tudi v smeri zmanjševanja razlik med moškimi in ženskami. Ministrstvo v navedenem dopisu pojasnjuje: »Pogoji za starostno pokojnino bodo tako v skladu z ZPIZ-2 za moške in ženske izenačeni leta 2016, in sicer na 65 let starosti in najmanj 15 let zavarovalne dobe, polno starostno pokojnino pri nižji starosti od 65 let pa bodo lahko pridobili zavarovanci (tako moški kot ženske), ki bodo dopolnili najmanj 40 let pokojninske dobe brez dokupa ter starost 60 let. Pogoji za polno starostno pokojnino bodo v skladu z ZPIZ-2 za moške in ženske izenačeni leta 2019. Izenačitev upokojitvenih pogojev za moške in ženske je smotrna glede na daljšo življenjsko dobo žensk in zaradi nujnosti formalnopravne izenačitve spolov.«

Ministrstvo v zgoraj navedenem dopisu še navaja, da »so v prej veljavnem Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) bile razlike glede upokojitvenih pogojev med moškimi in ženskami tako velike, da bi jih v tako kratkem času težko približali na enako starost za oba spola.« Pri pripravi besedila ZPIZ-2 je ministrstvo sledilo načelu »postopnega spreminjanja pogojev, saj pokojninski sistem ne prenese hitrih posegov.« Ministrstvo še pojasnjuje, da ZPIZ-2 za ženske in moške tako postopoma izenačuje tako pokojninsko dobo kot tudi starost, vendar pa, »še vedno ohranja določitev različnega odmernega odstotka za moške in ženske, kar je posledica tradicionalne vloge žensk, ki so poleg poslovnega življenja skrbele tudi za otroke in ob tem za svoje delo prejemale slabše plačilo ob krajši dobi dela.« Ministrstvo je ocenilo, da »bi izenačitev odmernega odstotka za moške in ženske, ob hkratni izenačitvi upokojitvenih pogojev in takojšnji vpeljavi malusov za ženske, lahko pomenila prehiter preskok in materialno preveliko finančno obremenitev žensk.«

Po zgoraj predstavljenem stališču US RS je torej različna obravnava moških in žensk upravičena, kadar »izravnava neugodnosti, ki izvirajo iz tradicionalno in zgodovinsko pogojenih različnih družbenih vlog«. Različna obravnava moških in žensk, utemeljena s tradicionalno vlogo žensk, ki so poleg poslovnega življenja skrbele tudi za otroke in ob tem prejemale slabšo plačilo ob krajši dobi dela, se tako zdi upravičena v luči zgoraj navedene odločbe US RS.

Kljub temu je ZPIZ-2 upokojitvene pogoje za moške in ženske glede na ZPIZ-1 močno približal, tako da bo po prehodnem obdobju razlika med spoloma le še pri odmernem odstotku. Varuh pritrjuje stališču ministrstva, da bi popolna izenačitev položaja žensk in moških pomenila prehiter preskok in materialno preveliko obremenitev žensk.

Poleg tega je iz tabel v 37. členu ZPIZ-2 razvidno, da ZPIZ-2 uvaja postopno izenačevanje tudi odmernih odstotkov za oba spola. Pobudnik je v dopisu navedel, da razlika med žensko in moškim pri odmernem odstotku znaša 6,25 odstotne točke - ZPIZ-2 pa predvideva, da bo po koncu prehodnih obdobij ta razlika znašala le še 3 odstotne točke. Dolgoročno gre torej pričakovati, da bo zakonodajalec položaj moških in žensk z nadaljnjimi reformami pokojninskega zavarovanja popolnoma izenačil. 10.2-3/2017

Natisni: