Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

1.8 SVET VARUHA ZA ČLOVEKOVE PRAVICE

O Svetu varuha za človekove pravice

Svet varuha za človekove pravice je na podlagi 50. člena Zakona o varuhu človekovih pravic (Uradni list RS, št. 69/2017, uradno prečiščeno besedilo, ZVarCP-UPB2) posvetovalno telo varuha za spodbujanje in varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter za krepitev pravne varnosti. Svet deluje po načelu strokovne avtonomije. S sklepom Varuha človekovih pravic z dne 10. 5. 2019 in 3. 6. 2020 v Svetu delujejo naslednje članice in člani: Margerita Jurkovič, dr. Robert Masten, Žiga Vavpotič, Neli Dimc, mag. Lea Benedejčič, mag. Nataša Briški, Darja Groznik, dr. Patrick Vlačič, dr. Vasilka Sancin, dr. Sara Ahlin Doljak, Aldijana Ahmetović, Samo Novak, Peter Pavlin, dr. Marko Rakovec in Nataša Voršič.

Pluralna zastopanost omogoča vzpostavitev učinkovitega delovanja civilne družbe, znanosti ter organov javne oblasti pri oblikovanju ugotovitev Varuha o stopnji spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter o pravni varnosti v Republiki Sloveniji.

Svet izvaja naslednje svetovalne naloge:

  • sodeluje pri pripravi ugotovitev Varuha o stopnji spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter o pravni varnosti v Sloveniji;
  • Varuhu predlaga uvedbo postopka v zvezi z morebitno kršitvijo človekovih pravic in temeljnih svoboščin;
  • na predlog Varuha obravnava širša vprašanja spodbujanja, varstva in nadzora glede človekovih pravic in temeljnih svoboščin;
  • obravnava poročila, ki jih Slovenija predloži mednarodnim organizacijam glede človekovih pravic, in sodeluje pri pripravi samostojnih poročil Varuha o uresničevanju mednarodnih obveznosti Slovenije na področju človekovih pravic;
  • daje stališča o razvojnih politikah glede človekovih pravic in temeljnih svoboščin;
  • ozavešča javnost in stroko o pomenu in razvoju človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Z obravnavo širših vprašanj spodbujanja, varstva in nadzora spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter izražanjem stališč o razvojnih politikah glede človekovih pravic lahko pomembno dopolnjuje poslanstvo Varuha.

Mandat Sveta varuha je vezan na mandat varuha. Tako se bo drugi mandat končal 23. februarja 2025, ko bo prenehal šestletni mandat varuha človekovih pravic Petra Svetine.

Delo Sveta varuha je urejeno v Poslovniku sveta, ki ga po posvetovanju s članicami in člani sprejme varuh in je objavljen v Uradnem listu.

 

Delo Sveta v letu 2020

Svet varuha za človekove pravice, ki deluje kot posvetovalno telo varuha človekovih pravic, se je v letu 2020 sestal na treh sejah. Tako k številu sej kot tudi k obravnavanim vsebinam na sejah je prispevalo splošno stanje države v zvezi z epidemijo koronavirusne bolezni.

Prva seja Sveta varuha za človekove pravice (tretja seja v mandatu 2019–2025)

Seja je bila namenjena podnebju, podnebni politiki ter njunemu vplivu na človekove pravice. Poleg članic in članov Sveta varuha za človekove pravice (v nadaljevanju: člani Sveta) so bili na seji navzoči tudi gostje: Marko Maver, državni sekretar iz Ministrstva za okolje in prostor, Katarina Trstenjak iz Instituta Jožefa Stefana ter Kristina Lopert iz Ministrstva za okolje in prostor (v nadaljevanju: MOP).

Varuh človekovih pravic Peter Svetina (v nadaljevanju: varuh) je predstavil delo Varuha na področju okolja in prostora, na katerem se letno obravnava povprečno okoli 170 pobud, bodisi individualnih bodisi splošnih. Stopnja utemeljenosti zadev, pri katerih Varuh ugotavlja kršitve oblastnih organov, je v primerjavi z ostalimi obravnavanimi področji visoka. Pravice ljudi na področju okolja in prostora so velikokrat kršene, največkrat pravica do zdravega življenjskega okolja in zdravja. Pri tem je ključnega pomena ugotovitev varuha, da se mora nujno spremeniti odnos države do te problematike. Država se mora postaviti na stran človeka in ne kapitala. Biti mora vzgled posameznikom, ne pa ravno obratno, ko ne vidimo konkretnih rezultatov, kaj je država naredila za rešitev npr. okoljskih problemov. Kot kritično je varuh izpostavil še pogosto menjavanje vodstva na MOP, pišejo se strategije, programi, vendar v bližnji preteklosti na tem področju ni bilo narejenih niti manjših korakov.

Na seji so predstavniki MOP predstavili Dolgoročno strategijo države do leta 2050, prav tako Zakon o podnebni politiki s ciljem zagotavljanja ogljične nevtralnosti, predvideva se ustanovitev Podnebnega sveta, ki naj bi deloval kot posvetovalno telo vlade za področje podnebne politike, na MOP se ustanavlja Direktorat za podnebne spremembe.

Člani Sveta so bili soglasni, da mora podnebna politika slediti ciljem Pariškega sporazuma, ki ga je Slovenija ratificirala in velja od začetka leta 2017 dalje. Skladno s tem je treba pripraviti Dolgoročno podnebno strategijo države do leta 2050, v njej nasloviti tudi vprašanje energetske revščine in strategijo predložiti Evropski uniji.

Ob tem je varuh pozval MOP, naj v pripravo te strategije vključi širšo javnost, tako strokovno kot laično na državni in regionalni ravni. Nujno je sodelovanje lokalnih skupnosti in podjetij, ki morajo vsi stremeti k zmanjšanju toplogrednih izpustov ter k ukrepanju za večjo zaščito pred posledicami podnebnih sprememb, so se strinjali člani Sveta.

V razpravi so člani Sveta izpostavili, da bomo morali vsi spremeniti svoje navade in se prilagoditi na učinke podnebnih sprememb, zato moramo že sedaj več javnih sredstev nameniti tudi ozaveščanju in izobraževanju. Podnebna strategija do leta 2050 je zelo daleč, ukrepati moramo že danes in preoblikovati našo miselnost v smeri, da lahko vsak posameznik pri sebi naredi pozitivno spremembo. Člani sveta so bili jasni, da so podnebne teme zahtevne, globalne in kompleksne. Tematika sicer deluje oddaljeno, tako časovno kot geografsko, kar pa nas lahko zavede. Ukrepanje države mora biti takojšnje, sicer bodo v prihodnosti nastopile brutalne posledice za vse nas, naša življenja in naše pravice, so v sporočilu za javnost poudarili člani Sveta.

 

Druga seja Sveta varuha za človekove pravice (četrta seja v mandatu 2019–2025)

Na omenjeni seji so člani Sveta obravnavali ukrepe države za pripravo na morebitni drugi val epidemije covid-19. Na seji je sodeloval minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj. Varuh je predstavil svoje poslovanje in aktivnosti v času prvega vala epidemije. Do konca meseca aprila 2020 je bilo obravnavanih 324 zadev, povezanih s to problematiko. Opravljenih je bilo 182 telefonskih pogovorov, večina obravnavanih zadev se je nanašala na področje socialne varnosti, enakosti pred zakonom, varstva pred diskriminacijo, omejitve osebne svobode, varstva otrokovih pravic in delovnopravnih zadev.

Minister je predstavil ukrepe Republike Slovenije za odpravo in omilitev posledic epidemije, poudaril je, da je bil skupni cilj vseh dosedanjih ukrepov blažitev socialnih stisk prebivalstva in pomoč gospodarstvu, MDDSZ se je v tem času najbolj osredotočalo na domove za starejše. Pri sprejemanju ukrepov so upoštevali načelo sorazmernosti, je še povedal minister.

Člani Sveta so bili v razpravi enotni, da moramo biti pri ukrepih ob morebitnem drugem valu še pozornejši. Posegi v človekove pravice in temeljne svoboščine, za katere se ob upoštevanju epidemioloških razlogov oceni, da so nujni, morajo biti premišljeni in pretehtani ter ustrezno zakonsko podkrepljeni. Pri sprejemanju novih ukrepov, tako na zakonski kot podzakonski ravni, je treba spoštovati človekove pravice in temeljne svoboščine, sorazmernost, nediskriminacijo, predvsem pa potrebo po preglednem sprejemanju predpisov. Nujno je, da vlada v sodelovanju s ključnimi deležniki pripravi ustrezne akcijske načrte in protokole.

Ob tem so člani Sveta varuhu predlagali, naj pozove vlado, da pred sprejetjem vsakega ukrepa, ki ga sprejme za zajezitev epidemije, opravi predhodno presojo posledic ukrepov na človekove pravice in temeljne svoboščine. Navedeno naj postane standard pri sprejemanju predpisov. Vlada je na to odgovorila, da so v Republiki Sloveniji že vzpostavljeni mehanizmi za ocenjevanje posledic predlogov predpisov na človekove pravice in temeljne svoboščine, kljub temu pa bo v letih 2021 in 2022 dejavna pri pripravi celovitega paketa metodologij za oceno posledic predpisov na posamezno družbeno področje, s katerimi bo pripravljavcem olajšano delo pri ocenjevanju presoj posledic – vse s ciljem priprave še boljših predpisov. Na ta način se bo še poglobilo znanje pripravljavcev predpisov ter s pomočjo dodatnih orodij in pripomočkov dvignilo zavedanje ter sledenje dobri pripravi predpisov in hkrati pomembnosti spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin pri pripravi zakonodaje. Omenjenega odgovora Svet varuha še ni obravnaval.

 

Tretja seja Sveta varuha za človekove pravice (peta seja v mandatu 2019–2025)

Na tretji seji so člani Sveta varuha obravnavali Poročilo o delu Varuha za leto 2019. Ob predstavitvi je varuh poudaril, da so v poročilu posebej izpostavljena vsa priporočila Varuha, aktualna in pretekla. Z okoli 200 neuresničenimi priporočili do sedaj ne moremo biti zadovoljni. Sicer pa je poročilo za leto 2019 nekoliko drugače zasnovano kot predhodna poročila, saj smo v središče postavili ranljive skupine, s katerimi smo se ukvarjali: starejše, otroke, invalide, brezposelne, verske skupnosti, narodne in etnične skupnosti, zaposlene, LGBT+ in tujce. V letu 2019 smo obravnavali 4600 zadev, od tega 2957 pobud, ugotovili smo 305 kršitev pravic in drugih nepravilnosti s strani 48 različnih organov. Največkrat so se kršitve nanašale na načelo dobrega upravljanja, otrokove pravice, neupravičeno zavlačevanje postopka, pravno in socialno državo in pa na kršitev pravice do socialnega varstva. Podali smo 158 priporočil.

Sledila je razprava, v kateri so člani poudarili, da je na področju izvrševanja človekovih pravic oziroma priporočil Varuha ključen pregled večletnega obdobja, saj tako dejansko vidimo napredek. Tudi v okviru Univerzalnega periodičnega pregleda Sveta OZN za človekove pravice se je Slovenija zavezala k ureditvi določenih področij in to vladi predstavlja dodatno spodbudo. Nekatera ministrstva na ugotovitve in priporočila Varuha sploh niso odzivna in to posebej bode v oči, so izpostavili člani, ki so se spraševali tudi po mehanizmu priporočil, po katerem lahko odločevalci zavrnejo priporočilo.

Varuh je člane seznanil, da državni zbor vedno sprejme vsa Varuhova priporočila in da Varuh kljub morebitnemu nestrinjanju vlade vztraja pri uresničitvi svojih priporočil.

V zvezi s poročilom in izvedenimi aktivnostmi Varuha v preteklem letu so člani Sveta varuhu predlagali izvedbo brainstorminga o priporočilih, ki se nanašajo na zbiranje razčlenjenih podatkov glede na osebne okoliščine.

Med člani je bila živahna tudi razprava o sovražnem govoru ter priporočilu Varuha o določitvi sankcije za medije, ki dopuščajo objavo takega govora. Poudarjeno je bilo, da nas na področju svobode govora ne zavezujejo samo obstoječi predpisi, pač pa tudi praksa Evropskega sodišča za človekove pravice. Treba je zavarovati tako svobodo govora kot prepoved sovražnosti.