Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

1.7 VARUH KOT NACIONALNA INSTITUCIJA ZA ČLOVEKOVE PRAVICE – MEDNARODNI STANDARDI DELOVANJA

V letu 2020 se je nadaljeval postopek ponovne akreditacije Varuha kot nacionalne institucije za človekove pravice, ki poteka v okviru Globalnega zavezništva nacionalnih institucij za človekove pravice (GANHRI). Varuh je bil do leta 2020 dvakrat akreditiran s statusom B (2000 in 2010), kar je pomenilo, da delno izpolnjuje merila po Načelih o položaju in delovanju nacionalnih institucij za človekove pravice (Pariška načela), ki jih je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov dne 20. decembra 1993 z resolucijo 48/134. Zaradi pojava epidemije covid-19 je bilo zasedanje Akreditacijskega pododbora (SCA) GANHRI, na katerem je bil predviden še ustni zagovor Varuha, iz marca prestavljeno na december. Vodja centra, namestnik Miha Horvat, je 10. decembra sodeloval na virtualnem zagovoru institucije Varuha pred SCA GANHRI. Na zagovoru so bile uspešno predstavljene vse aktivnosti Varuha ter način in načela njegovega delovanja. Posledično je GANHRI januarja 2021 sporočilo svojo oceno akreditacije, da Varuh izpolnjuje Pariška načela in je Varuh posledično prvič pridobil status A po Pariških načelih. Varuh je s tem prvič pridobil najvišji status, kar je pomembno priznanje delovanju Varuha kot tudi okolju, v katerem deluje. V akreditacijskem postopku namreč GANHRI ocenjuje tako formalne pogoje (pravni okvir, ki je bil ustrezno dopolnjen leta 2017) kot dejansko izvajanje pristojnosti s strani nacionalne institucije. Postopek akreditacije je potekal več kot dve leti, saj je Varuh vlogo vložil že leta 2018. Za pridobitev statusa A pa si je Varuh intenzivno prizadeval od leta 2015 dalje. Ustrezna zakonodajna podlaga je bila vzpostavljena z novelo Zakona o varuhu človekovih pravic (ZVarCP-B) iz leta 2017, s katero se je razširilo pristojnost Varuha na področjih izobraževanja, pospeševanja in promocije človekovih pravic, določilo ustanovitev Centra za človekove pravice pri Varuhu in Sveta varuha za človekove pravice kot posvetovalnega telesa. 

Zahteven akreditacijski postopek pred GANHRI je trajal več kot dve leti, pri tem pa je šlo za podroben pregled delovanja Varuha tako na nacionalni kot na mednarodni ravni vse od leta 2010 naprej, predvsem v luči njegove verodostojnosti, neodvisnosti in učinkovitosti (kakšna so pooblastila za obravnavanje zadev s področja človekovih pravic in temeljnih svoboščin; transparentnost postopka izbire in imenovanja vodstva; pluralnost zastopanosti delov družbe pri vplivu na vodenje institucije; njena neodvisnost; ter dostop do zadostnih finančnih sredstev in ustreznega števila kadrov). Pomemben je tudi širok in splošen mandat ter pristojnost institucije tako glede zaščite človekovih pravic kot njihovega spodbujanja. Varuh je o vseh navedenih vidikih moral najprej podati podrobno obrazloženo pisno izjavo, decembra lani pa je moral dejansko izpolnjevanje zahtevanih standardov zagovarjati še ustno. Akreditacijski pododbor (SCA) je nato priporočil, da se Varuha akreditira s statusom A, z nedavnim potekom pritožbenega roka pa je to priporočilo obveljalo tudi za sprejeto.   

Varuh je torej januarja 2021 formalno uspel doseči akreditacijo s statusom A – to je najvišji možen status, ki ga je po navedenih načelih, sprejetih s strani Generalne skupščine Združenih narodov leta 1993, mogoče doseči. Tudi uradno, in to na mednarodni ravni, se je torej potrdilo, da Varuh dosega najvišje standarde delovanja neodvisne nacionalne institucije za varstvo in promocijo človekovih pravic. Priznanje omenjenega statusa je hkrati signal slovenski državi, da sta spoštovanje Varuha kot nacionalne institucije za človekove pravice in njegova krepitev prava pot. Za samega Varuha pa novo pridobljeni status pomeni predvsem veliko priznanje in potrditev njegovega dosedanjega dela, na novo pa mu bo tudi omogočal polno sodelovanje na različnih zasedanjih v okviru Združenih narodov in na regionalni ravni, pa tudi v organih Globalnega zavezništva nacionalnih institucij za človekove pravice (GANHRI) in Evropske mreže nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI), pri kateri je pridobil tudi volilno pravico.

Poudariti je treba, da podelitev statusa A za institucijo pomeni vse prej kot priložnost za spanje na tej lovoriki. Akreditacijski pododbor GANHRI namreč redno izpostavlja – in tako je izpostavil tudi tokrat –, da si morajo institucije, ki so bile akreditirane s statusom A, še nadalje prizadevati za krepitev svoje učinkovitosti in neodvisnosti ter za realizacijo njegovih priporočil. V tej smeri je glede Varuha najprej podal spodbudo, da naj nadaljuje s prizadevanji za čim izčrpnejšo obravnavo problematik v zvezi s človekovimi pravicami v slovenski družbi, vključno s pravicami invalidov, migrantov in beguncev, ter trgovino z ljudmi (Varuh je npr. že v Letnem poročilu za leto 2019 jasno izrazil pripravljenost, da prevzame tudi odgovornost in poslanstvo neodvisnega telesa za spodbujanje, varstvo in spremljanje izvajanja Konvencije o pravicah invalidov v skladu z drugim odstavkom 33. člena te konvencije), nato pa konkretno tudi še priporočil, da naj se še podrobneje opredeli celoten postopek izbire in imenovanja varuha in namestnikov; nadalje uredi finančno avtonomnost institucije ter njeno zadostno in neodvisno financiranje; ter da v zakonodajnem mandatu Varuha izrecno določi pristojnost spodbujanja ratifikacije ali pristopa k mednarodnim instrumentom človekovih pravic.[1]

Varuh se pridružuje omenjenim komentarjem Akreditacijskega pododbora (SCA), za realizacijo pa bosta seveda potrebna tudi ustrezen posluh in dejanska podpora oblasti, predvsem vlade in zakonodajalca. Ali Varuh (še vedno) izpolnjuje pogoje za (re)akreditacijo s statusom A po Pariških načelih, se bo skladno z uveljavljenim sistemom ponovno preverjalo čez 5 let. Varuh se zavezuje, da si bo tudi dotlej svoje delo prizadeval opravljati kar najbolj zavzeto in strokovno.

* * *

Priporočilo št. 1: Varuh priporoča Ministrstvu za pravosodje in Vladi Republike Slovenije, da v sodelovanju z Varuhom pripravita, Državnemu zboru pa, da sprejme ustrezne zakonodajne spremembe, katerih namen je krepitev položaja Varuha kot nacionalne institucije za človekove pravice s statusom A po Pariških načelih o položaju in delovanju nacionalnih institucij za človekove pravice (1993) skladno s priporočili Akreditacijskega odbora (SCA) Globalnega zavezništva nacionalnih institucij za človekove pravice (GANHRI) za Slovenijo iz decembra 2020.

* * *

S področja stanja nacionalnih institucij za človekove pravice v Evropski uniji je pomembno izpostaviti poročilo Agencije za temeljne pravice EU (FRA) »Močne in učinkovite nacionalne institucije za človekove pravice: izzivi, obetavne prakse in priložnosti«, ki je izšlo 3. septembra 2020. FRA je namreč po desetih letih objavila svoje novo poročilo o stanju nacionalnih institucij za človekove pravice v Evropski uniji, ki temelji na najnovejših raziskavah stanja v Evropski uniji. Objavljeno je tudi v slovenskem jeziku.[2] Iz poročila npr. izhaja, da je v Sloveniji od vseh držav članic največje zavedanje o obstoju nacionalne institucije (kar 96 % vprašanih), vendar seveda FRA še poroča, da ima Varuh status B po Pariških načelih (kar je bilo dejansko stanje v letu 2020). Iz poročila tudi sledi, da imajo številne nacionalne institucije, še posebej tiste s statusom A po Pariških načelih, več mednarodnih mandatov, npr. tako kot Slovenija mandat Državnega preventivnega mehanizma po Opcijskem protokolu h Konvenciji OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, nekatere druge pa tudi mandat zagovornika načela enakosti oziroma organa za monitoring po Konvenciji o pravicah invalidov. Za slednje si prizadeva tudi Varuh, saj iz poročila izhaja, da to nalogo opravlja že 17 od 30 v poročilu obravnavanih nacionalnih institucij za človekove pravice (o tem več v poglavju 2.9. Pravice invalidov tega poročila).

Glede izpolnjevanja mednarodnih standardov je smiselno na tem mestu izpostaviti Načela o zaščiti in krepitvi institucije varuha človekovih pravic (»Beneška načela«), ki jih je 3. maja 2019 sprejela Evropska komisija za demokracijo skozi pravo (Beneška komisija), ki deluje v okviru Sveta Evrope. Beneška načela vsebujejo 25 načel, standardov delovanja institucije varuha človekovih pravic (ombudsmana) in mediatorja. Izjemen dosežek in premik je bil glede mednarodnega priznanja teh načel dosežen 16. decembra 2020, ko jih je Generalna skupščina Združenih narodov potrdila s svojo resolucijo o vlogi varuha človekovih pravic in mediatorjev pri spodbujanju in varstvu človekovih pravic (A/RES/75/186) kot mednarodni standard. Resolucija ima za delovanje varuhov človekovih pravic (torej institucijo ombudsmana) primerljiv pomen, kot ga je imel sprejem Pariških načel v Generalni skupščini Združenih narodov leta 1993, saj postavlja mednarodne standarde delovanja te institucije, ki temeljijo na Beneških načelih – torej ločeno od nacionalne institucije za človekove pravice. Resolucija močno spodbuja države članice, da razmislijo o ustanovitvi ali krepitvi neodvisnih in samostojnih institucij varuha človekovih pravic in mediatorjev na nacionalni ravni ter, kjer je to primerno, na regionalni ali lokalni ravni, v skladu z načeli o zaščiti in krepitvi institucije varuha človekovih pravic (Beneška načela), bodisi kot nacionalne institucije za človekove pravice bodisi skupaj z njimi. Hkrati resolucija spodbuja institucije varuha človekovih pravic in mediatorje, da delujejo, v skladu z vsemi ustreznimi mednarodnimi instrumenti, vključno s Pariškimi in Beneškimi načeli, da bi okrepile svojo neodvisnost in samostojnost ter svojo zmožnost pomagati državam članicam pri spodbujanju in varstvu človekovih pravic ter spodbujanju dobrega upravljanja in spoštovanja pravne države. Resolucija torej krepi vlogo varuhov človekovih pravic in mediatorjev tako v sistemu Združenih narodov kot na nacionalni ravni. Žal moramo ugotoviti, da Slovenija te resolucije ni kosponzorirala[3] in to kljub temu, da je Varuh maja Ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ) poslal prošnjo za podporo Mednarodni organizaciji ombudsmanov (IOI) glede prizadevanja za pridobitev ustreznega statusa v Združenih narodih preko aktivnosti ministrstva v New Yorku. Varuh glede tega dopisa ni prejel odziva MZZ. Varuh podpira tudi prihodnja prizadevanja IOI v okviru Združenih narodov za pridobitev primerljivega statusa v Svetovni organizaciji, kot ga ima GANHRI. Upamo, da bo tudi slovenska diplomacija ustrezno podprla omenjena prizadevanja na mednarodni ravni.

Varuh torej pozdravlja sprejem resolucije Generalne skupščine Združenih narodov 75/186 in internacionalizacijo Beneška načela (2019). Hkrati si tudi prizadevamo, da bi bil Zakon o varuhu človekovih pravic pregledan in po potrebi ustrezno nadgrajen na način, da bodo tudi Beneška načela ustrezno implementirana v slovenskem pravnem redu.


* * *

Priporočilo št. 2: Varuh priporoča Ministrstvu za pravosodje in Vladi Republike Slovenije, da v sodelovanju z Varuhom pripravita, Državnemu zboru pa, da sprejme ustrezne zakonodajne spremembe, ki bodo odražale mednarodne standarde, kot so določeni v Načelih o zaščiti in krepitvi institucije varuha človekovih pravic (»Beneška načela«) iz leta 2019, ki jih je sprejela Evropska komisija za demokracijo skozi pravo (Beneška komisija) Sveta Evrope, in v resoluciji Generalne skupščine Združenih narodov 75/186 o vlogi varuha človekovih pravic in mediatorjev pri spodbujanju in varstvu človekovih pravic, z dne 16. decembra 2020.


[1] Global Alliance of National Human Rights Institutions (GANHRI), Report and Recommendations of the Virtual Session of the Sub-Committee on Accreditation (SCA), 7-18 December 2020, 2.5 Slovenia Human Rights Ombudsman of the Republic of Slovenia (the Ombudsman), pp. 22-24. Dostopno na: https://www.ohchr.org/Documents/Countries/NHRI/GANHRI/SCA%20Report%20December%202020%20-%2024012021%20-%20En.pdf.

[2] Gl. https://fra.europa.eu/sites/default/files/fra_uploads/fra-2020-strong-effective-nhris-summary_sl.pdf in https://www.varuh-rs.si/sporocila-za-javnost/novica/varuh-pozdravlja-porocilo-agencije-eu-za-temeljne-pravice-o-pomenu-nacionalnih-institucij-za-cloveko/.

[3] Gl. Sedeminpetdeseto zasedanje Tretjega odbora, 72(b) točko dnevnega reda, dokument ZN št. A /C.3/75/L.38 z dne 30. oktobra 2020, dostopno na https://undocs.org/A/C.3/75/L.38.