Varuh človekovih pravic

Varuh

ČP

4. ZBIR DELNO ALI V CELOTI NEURESNIČENIH IN ŠE VEDNO AKTUALNIH PRETEKLIH PRIPOROČIL

 

2.2 Svoboda vesti in verske skupnosti

  • priporočilo št. 12 (2018)7, s katerim je Varuh priporočil poslancem Državnega zbora, naj se odločijo, ali bodo izkoristili možnost iz 88. člena Ustave Republike Slovenije, po katerem zakone lahko predlaga tudi vsak poslanec, in vložili predlog dopolnitve tretje alineje četrtega odstavka 72. člena ZOFVI z jasno opredelitvijo organiziranih religioznih obredov (primeroma navedenih), ki naj ne bi bili dovoljeni v javnih vrtcih in šolah; oziroma predlog dopolnitve kazenskih določb z globo za prekršek za poseg v avtonomijo šolskega prostora z nedovoljenim organiziranim religioznim obredom; ali pa predlog spremembe veljavnega besedila s črtanjem prepovedi organiziranih religioznih obredov v javnih vrtcih in šolah oziroma njihovo izrecno dovolitvijo;

 

2.2 Narodne in etnične skupnosti

  • priporočilo št. 17 (2018), s katerim je Varuh priporočil vladi, naj v naslednjem nacionalnem programu ukrepov za Rome posebno pozornost nameni tudi starejšim pripadnikom romske skupnosti in nato njihovo varstvo uvrsti med temeljne strateške cilje in opredeli tudi konkretne ukrepe v zvezi z njimi;
  • priporočilo št. 18 (2018), s katerim je Varuh predlagal Uradu Vlade Republike Slovenije za narodnosti, naj v skladu z nalogo iz pete alineje 2. člena Odloka o ustanovitvi Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti (Uradni list RS, št. 57/13 z dne 5. 7. 2013) predlaga oziroma da pobudo vladi, naj izkoristi možnost iz drugega odstavka 56. člena ZDU-1 in naloži ministrstvu, pristojnemu za obravnavano področje, da preuči organizacijo brezplačnih avtobusnih prevozov otrok pripadnikov romske skupnosti v občini Šentjernej do osnovne šole oziroma v tej zvezi v skladu z drugim stavkom tretjega odstavka 88. a člena ZLS ugotovi, ali občinska uprava ravna v skladu z ZOsn, ZOFVI, drugim odstavkom 4. člena ZVarD in 3. členom ZRomS-1 ter po potrebi predlaga ustrezne ukrepe in ji o tem poroča;
  • priporočilo št. 19 (2018), s katerim je Varuh predlagal Uradu Vlade Republike Slovenije za narodnosti, naj v skladu z nalogo iz pete alineje 2. člena Odloka o ustanovitvi Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti predlaga oziroma da pobudo vladi, naj izkoristi možnost iz drugega odstavka 56. člena ZDU-1 in naloži ministrstvu, pristojnemu za obravnavano področje, da preuči podrobni področni program in ukrepe Občine Šentjernej, če ti obstajajo, oziroma razloge, zakaj ne obstaja, in v skladu z drugim stavkom tretjega odstavka 88. a člena ZLS ugotovi, ali občina ravna v skladu z drugim odstavkom 6. člena v zvezi z osmim odstavkom 16. člena ZRomS-1 ter po potrebi predlaga ustrezne ukrepe in ji o tem poroča;

 

2.3 Zaposleni

  • priporočilo št. 46 (2018), naj vlada zagotovi, da bodo postopki pri vseh nadzornih institucijah potekali v razumnih rokih ter da naj se Inšpektorat Republike Slovenije za delo (IRSD) primerno kadrovsko okrepi, kjer je to mogoče tudi s prerazporeditvami, naj bi bilo po odzivu vlade delno uresničeno z dodatnimi zaposlitvami inšpektorjev za delovna razmerja. Stanje na področju inšpekcije za nadzor varnosti in zdravja pri delu ter socialne inšpekcije je ostalo nespremenjeno. Poudarjamo, da gre pri omenjenem priporočilu Varuha za stalno nalogo vlade;
  • priporočilo št. 47 (2018), naj vlada spremlja in izvaja ukrepe, ki bodo zagotovili pregleden, učinkovit in hiter sistem nadzora nad izplačevanjem plač, in sicer neto zneskov in vseh odtegljajev, povezanih s plačami. Vlada je zapisala, da se to priporočilo izvaja. Varuh v zadnjem času prejema manj pobud v zvezi s takimi težavami;
  • priporočilo št. 48 (2018) o nujno potrebnih spremembah Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, da bo invalidu pripadal denarni prejemek v sorazmernem deležu glede na število opravljenih ur, torej tudi, če je opravljenih več ali manj kot 100 ur, ter da se invalidom, ki se v okviru zaposlitvene rehabilitacije usposabljajo na delovnem mestu, povrnejo stroški za malico;
  • priporočilo št. 49 (2018), naj MP in vlada takoj začneta reševati problematiko glede pravosodnih policistov in da sprejmeta ukrepe, ki bodo zagotovili dosledno varstvo pravic pravosodnih policistov, zaščitili njihovo dostojanstvo in omogočili učinkovito delovanje slovenskih zavodov za prestajanje kazni zapora;
  • priporočilo št. 50 (2018), ki se je nanašalo na obveznost vlade, da za zagotavljanje državne obrambne varnosti in stabilnega delovnega okolja zagotovi zadostne finančne, kadrovske in druge vire za delo v Slovenski vojski, kar je stalna naloga;
  • priporočilo št. 51 (2018), s katerim je Varuh s strani ministra za javno upravo zahteval prednostno obravnavo sprememb Zakona o sistemu plač v javnem sektorju;
  • priporočilo št. 84 (2014) o potrebni okrepitvi inšpekcijskega sveta;
  • priporočilo št. 113 (2013) o verodostojni razlagi 137. člena Zakona o delovnih razmerjih (glede neposrednega izplačila nadomestila od ZZZS;
  • priporočili št. 110 (2013) in št. 85 (2014) o spremembi Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, da se bodo za prednostne terjatve štela tudi neplačila za opravljeno delo, preden delavec poda izredno odpoved delovnega razmerja;
  • priporočili št. 111 in št. 113 (2013) o spremembi Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju glede odgovornosti države za neizplačilo odpravnin v podjetjih v državni lasti;

 

2.4 Brezposelni

  • priporočilo št. 52 (2018), naj Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti spremeni 63. člen Zakona o urejanju trga dela tako, da delavec ne bo izgubil pravice do nadomestila za primer brezposelnosti, kadar zaradi delodajalčeve redne odpovedi v nasprotju z določbami Zakona o delovnih razmerjih, ki določajo posebno varstvo delavca pred odpovedjo, za zavarovanje svojih pravic ni zahteval arbitražne odločitve ali sodnega varstva;
  • priporočilo št. 53 (2018), v katerem Varuh spodbuja MDDSZ in ZRSZ, naj evidenci o izvajanju ukrepov APZ dopolnita s podatki, kako so posamezni ukrepi APZ razporejeni med brezposelnimi osebami, o številu ukrepov, v katere je bila največkrat vključena posamezna brezposelna oseba, o številu brezposelnih oseb, ki sploh niso bile vključene v noben ukrep, ob upoštevanju regij, časa brezposelnosti in vključenosti posameznika v evidenco brezposelnosti, nismo zadovoljni;
  • priporočilo št. 67 (2016) in št. 72 (2017) o nujno potrebni spremembi 63. člena Zakona o urejanju trga dela (ZUTD) tako, da delavec ne bo izgubil pravice do nadomestila za primer brezposelnosti, ker v 30 dneh od vročitve odpovedi o zaposlitvi ni vložil tožbe o njeni nezakonitosti, če je za kršitve ali nezakonitost odpovedi o zaposlitvi izvedel šele pozneje;
  • priporočilo št. 73 (2017) o spremembi ZUTD tako, da se staršem čas starševskega dopusta ne bo štel za prekinitev časa, potrebnega za vključitev v programe aktivne politike zaposlovanja;
  • priporočilo št. 134 (2013) o pripravi sprememb 50. člena ZUTD, ki bodo izjemoma zaradi narave posameznega dela (npr. osebna asistenca) in ob upoštevanju izjemnih okoliščin (npr. bolezensko stanje brezposelne osebe) omogočale opravljanje javnega dela z isto brezposelno osebo pri istem izvajalcu javnih del dlje, kakor je to zakonsko omejeno na 24 mesecev;

 

2.5 Otroci

  • priporočilo št. 87 (2018), s katerim je Varuh priporočal, naj Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) celoviteje uredi pravice študentov s posebnimi potrebami in posebnim statusom (na primer statusom športnika);
  • priporočilom št. 88 (2018), s katerim je Varuh priporočal, naj se za celotno področje izobraževanja sprejmejo zakonske rešitve, ki bodo ustrezno urejale pregled šolskih torb in preizkus prisotnosti drog ali alkohola. S tem smo se ukvarjali tudi v letu 2019, ko smo znova poudarili, da je treba urediti testiranje učencev na prepovedane droge, pri čemer opozarjamo, da lahko le zakon uredi poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine;
  • priporočilo št. 75 (2017), naj vlada čim prej pripravi predlog zakona, ki bo uredil položaj, upravljanje in delovanje hiše za otroke ter opredelil načine usklajenega sodelovanja različnih služb in organov pri obravnavi otroka, žrtve kaznivega dejanja, kljub našemu lanskoletnemu mnenju, da priprave za ustanovitev hiše za otroke (Barnahus) potekajo nemoteno;

 

2.9 Tujci

  • priporočilo št. 20 (2018), s katerim je Varuh predlagal Vladi, naj sprejme potrebne ukrepe, da bi osebam, ki v Republiki Sloveniji prebivajo že več let in so si s tem tu ustvarile različne življenjske interese, socialne in kulturne vezi ter morebitno družinsko okolje, zagotovili učinkovit postopek za urejanje dovoljenja za prebivanje in s tem spoštovanje ustavno varovane pravice do osebnega dostojanstva ter drugih temeljnih človekovih pravic in svoboščin v skladu z EKČP;

 

2.10 Enakost pred zakonom in prepoved diskriminacije

  • priporočilo št. 3 (2018), s katerim je Varuh priporočil Ministrstvu za infrastrukturo, naj čim prej pripravi predlog zakona, ki bo sistemsko uredil pravice študentov invalidov glede prevoza med krajem bivališča in krajem izobraževanja, vladi pa, naj nato čim prej določi besedilo že predloga zakona ter ga pošlje v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru;
  • priporočilo št. 4 (2018), s katerim je Varuh predlagal postopanje v okviru katerega se bo čim prej (tudi) s sprejetjem ustrezne zakonske podlage v zvezi s pravicami študentov invalidov glede prevoza med krajem bivališča in krajem izobraževanja zadostilo obveznosti iz tretjega odstavka 38. člena ZIMI za primerno prilagoditev študijskega procesa za študente invalide;
  • priporočilo št. 5 (2018), s katerim je Varuh priporočil Ministrstvu za pravosodje, naj upošteva svojo napoved v odzivu na konkretna tri priporočila Varuha v zvezi z njegovo analizo stanja fizične dostopnosti sodišč za invalide in da si tudi sicer prizadeva, da bi fizična dostopnost sodišč za invalide čim prej postala vsaj zadovoljiva;
  • priporočilo št. 7 (2018), s katerim je Varuh priporočil Ministrstvu za notranje zadeve in Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, naj pri skupni normativni ureditvi spremembe spola oziroma pravnega priznanja spola čim prej začneta sodelovati ter se ob morebitnih spornih vprašanjih v skladu z drugim odstavkom 61. člena ZDU-1 obrneta na Vlado Republike Slovenije, ki naj odloči o sporu in pripravi usmeritve za rešitev zadeve; oziroma da v skladu z drugim odstavkom 58. člena ZDU-1 od vlade zahtevata, da o tem vprašanju zavzame stališče (s priporočilom št. 8 (2018)45 je Varuh priporočil premierju, naj odloči, ali gre glede priprave predloga zakona, ki bo ustrezno urejal spremembo spola oziroma pravno priznanje spola, za projekt vlade, za vodenje katerega bi bilo treba v skladu s 63. členom ZDU-1 pooblastiti enega izmed ministrov;
  • priporočilo št. 9 (2018), s katerim je Varuh priporočil Ministrstvu za zdravje, naj odloči, ali za trajno prepoved darovanja krvi moškim, ki so imeli spolne odnose z moškimi, obstajajo ustrezne pravne podlage;

 

2.11 Varstvo dostojanstva osebnostnih pravic ter varnosti in zasebnosti

  • priporočilom št. 11 (2018), s katerim je Varuh priporočil Vladi, naj (znova preuči to vprašanje in nato) odloči, ali je treba uradno zahtevati, naj Zvezna republika Nemčija povrne vojno škodo, povzročeno med drugo svetovno vojno, ali ne;

 

2.12 Svoboda izražanja

  • priporočilo št. 13 (2018), s katerim je Varuh priporočil, naj se vsi, ki sodelujejo v javnih razpravah, še posebej politiki, v svojih izjavah in besedilih izogibajo spodbujanju sovraštva ali nestrpnosti na podlagi katere koli osebne okoliščine, ob morebitnih takšnih primerih pa naj se nanje nemudoma odzovejo in jih obsodijo;
  • priporočilo št. 14 (2018), s katerim je Varuh priporočil Ministrstvu za kulturo, naj v okviru svojih pristojnosti naredi vse, da bi se glede uresničevanja določbe o prepovedi širjenja sovraštva v medijih (8. člen ZMed), določili tudi: 1. način varovanja javnega interesa (inšpekcijski, prekrškovni nadzor), 2. ukrepi za odpravo nepravilnosti (npr. takojšna odstranitev nezakonite vsebine) in 3. sankcije za medije, ki dopuščajo objavo sovražnega govora;

 

2.13 Zbiranje in združevanje ter sodelovanje pri upravljanju javnih zadev

  • priporočilo št. 15 (2018), s katerim je Varuh priporočil poslancem Državnega zbora, naj storijo vse za sprejetje ustrezne dopolnitve zakonodaje, ki zdaj ne predvideva glasovanja po pošti za osebe, ki te namere niso izrazile vsaj deset dni pred dnem glasovanja, niti ne ureja položaja tistih, ki jim je v času po tem odvzeta prostost ali ki so sprejeti na zdravljenje v bolnišnico ali institucionalno varstvo v socialnovarstveni zavod in zato ne morejo glasovati niti na volišču niti ne več po pošti;
  • priporočilom št. 16 (2018), s katerim je Varuh priporočil Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, naj čim prej pripravi ustrezen predlog zakonodajnih sprememb, s katerimi bo določen organ za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku v primeru storitve prekrška iz prve alineje prvega odstavka 34. člena ZInvO (delovanje ali poslovanje v nasprotju s 6. členom tega zakona, ki določa, da je delovanje in poslovanje invalidske organizacije javno);

 

2.14 Omejitev osebne svobode

  • priporočilo št. 21 (2018), s katerim je Varuh priporočal, naj URSIKS še naprej zagotavlja izboljševanje razmer za nameščanje in obravnavo ranljivih zaprtih oseb, kot so starostniki, bolni, invalidi in drugi, za njihovo dostojno prestajanje odvzema prostosti;
  • priporočilo št. 22 (2018), s katerim je Varuh zavodom za prestajanje kazni zapora priporočal posebno pozornost pri obravnavanju prošenj zaprtih oseb za udeležbo na pogrebu bližnjih;
  • priporočilo št. 25 (2018), s katerim je Varuh MP priporočal, naj v sodelovanju z MDDSZ sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev institucionalne namestitve obsojenca, kadar jo ta potrebuje.
  • priporočilo št. 20 (2013) in št. 17 (2014) o odpravi prenatrpanosti v nekaterih ZPKZ tudi z večjo uporabo že uzakonjenih možnosti nadomestitve kazni;
  • priporočili št. 14 (2016) in št. 19 (2015), naj se vzpostavijo prilagojeni prostori za obsojence, ki v času prestajanja kazni zapora zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti potrebujejo dodatno pomoč;
  • priporočilo št. 15 (2016), s katerim smo spodbujali čimprejšnje sprejetje protokola glede namestitve v domove za starejše za obsojence, ki potrebujejo intenzivnejšo in zahtevnejšo nego in oskrbo;
  • priporočilo št. 13 (2017), naj se sprejmejo ukrepi za uresničitev priporočil iz posebnega tematskega poročila glede izboljšanja razmer za nameščanje in obravnavo ranljivih zaprtih oseb);
  • priporočilo št. 26 (2018), s katerim je Varuh predlagal, naj MZ v sodelovanju z MP sprejme vse potrebne ukrepe za odpravo težav, ki jih ima enota;
  • priporočilo št. 27 (2018), s katerim je Varuh znova predlagal, naj se sprejmejo vsi potrebni ukrepi, da se seznam zdravstvenih zavodov, ki izpolnjujejo pogoje za izvajanje varnostnih ukrepov obveznega zdravljenja, čim prej izdela in objavi;
  • priporočilo št. 17(2016) o potrebnem razmisleku o ustreznosti zdajšnje ureditve ukrepov obveznega zdravljenja;
  • priporočili št. 31 (2014) in št. 21 (2016), naj se sprejmejo ukrepi za ustrezne namestitve oseb po ZDZdr;
  • priporočilo št. 26 (2015), naj se preuči plačevanje stroškov oskrbe oseb na varovanih oddelkih SVZ na podlagi sklepa sodišča;

  • priporočilo št. 17 (2017), naj se uresničijo priporočila, ki jih je Državni zbor Republike Slovenije izdal ob obravnavi Varuhovega posebnega poročila o kršitvah človekovih pravic oseb z duševno motnjo pri njihovem neprostovoljnem nastanjevanju in obravnavi v varovanih oddelkih socialnovarstvenih zavodov;
  • priporočilo št. 19 (2017) o sprotni objavi podatkov o številu prostih mest na vseh varovanih oddelkih socialnovarstvenih zavodov;
  • priporočilo št. 28 (2018), s katerim je Varuh znova pozval k sprejetju ukrepov, ki bodo zagotovili ustreznejše neprostovoljno nastanjevanje in obravnavo oseb z duševnimi motnjami v socialnovarstvenih zavodih po ZDZdr ob zagotovljenih prostorskih zmogljivostih in osebju, ki bo tem osebam lahko zagotavljalo ustrezne socialnovarstvene storitve;
  • priporočilo št. 29 (2018), s katerim je Varuh predlagal, naj socialnovarstveni zavodi zagotovijo varnost svojih stanovalcev, še zlasti tistih, ki potrebujejo posebno zaščito in varstvo, v primeru omejevanja svobode gibanja pa dosledno upoštevajo ZDZdr;

Ugotovitve DPM: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti o vlogah domov starejših, ali izpolnjujejo pogoje za verifikacijo varovanih oddelkov, še ni odločalo (priporočilo je bilo dano v okviru DPM);

  • priporočilo št. 30 (2018), s katerim je Varuh predlagal, naj MIZŠ nadaljuje pripravo zakona o vzgojnih zavodih in v njenem okviru upošteva tehtne pripombe in predloge stroke;
  • priporočili št. 28, 29 (2015) in 22 (2016), naj se pripravi analiza dosedanjega dela z otroki in mladoletniki s čustvenimi in vedenjskimi motnjami v vzgojnih zavodih ter vizija razvoja in potrebne sistemske spremembe, naj se pripravijo strokovne podlage in enotne smernice za ustrezno in enotnejšo obravnavo mladostnikov z izrazito odklonskim vedenjem; naj se pripravi posodobitev vzgojnega programa in potrebne sistemske rešitve obravnave otrok s čustvenimi in vedenjskimi motnjami v vzgojnih zavodih;
  • priporočilo št. 34 (2014), da se sprejme poseben zakon, ki bo celovito urejal organizacijo in delovanje vzgojnih zavodov ter ob tem poenotil strokovne izraze;
  • priporočilom št. 31 (2018), s katerim je Varuh predlagal, naj MIZŠ nameni večjo pozornost zagotavljanju in vzdrževanju ustreznih bivalnih razmer za izvajanje vzgojno-izobraževalnega programa za otroke in mladostnike v vzgojnih zavodih in mladinskih domovih, tudi na normativni ravni;
  • priporočilo št. 33 (2018), s katerim je Varuh predlagal, naj MNZ, kadar se prosilcu odvzame prostost, ravna hitro in brez odlašanja, hkrati pa naj glede določitve objektivnih meril, na katerih temeljijo razlogi za sum pobega prosilca za mednarodno zaščito, znova razmisli o dodatnih spremembah in dopolnitvah ZMZ-1 oziroma dodatnih milejših ukrepih, ki bi omogočali bolj individualizirano obravnavo prosilcev za mednarodno zaščito in s tem učinkovitejše postopke, zlasti manjše posege v pravico do osebne svobode;
  • priporočilo št. 34 (2018), s katerim je Varuh MNZ spodbudil, da v dialogu z Upravnim sodiščem Republike Slovenije sprejme vse potrebne ukrepe, vključno z zakonskimi spremembami (če je to potrebno), da se omogoči opravljanje zakonsko določenega sodnega nadzora nad izvajanjem vseh ukrepov omejitve gibanja;
  • priporočilo št. 23 (2016), naj se pripravijo sistemske rešitve za ustrezno nastanitev mladoletnih tujcev brez spremstva;
  • priporočilo št. 30 (2015), naj se sprejmejo ukrepi za spoštovanje največje koristi mladoletnih tujcev, tudi z nameščanjem v primerne ustanove namesto v Center za tujce;

 

2.15 Pokojninsko in invalidsko zavarovanje

  • priporočilo št. 36 (2018), naj vlada že ob načrtovanih dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju znova preuči primernost ureditve, ki od 31. 12. 2012 ureja različne pravice iz prostovoljnega zavarovanja in prostovoljnega dokupa delovne dobe oziroma naj v primeru, če vztraja pri tej zakonski ureditvi, vsaj prizadetim zavarovancem omogoči, da se sami odločijo o morebitni povrnitvi vplačanih sredstev, saj se je osnovni namen vplačila izjalovil zaradi ravnanja države;
  • priporočilo št. 57 (2017), naj se pripravijo strokovne podlage za ureditev, ki bo po načelu pravičnosti posameznikom omogočila vrnitev vplačanih sredstev za dokup zavarovalne dobe, katerih namen so izjalovile zakonske spremembe;
  • priporočilo št. 59 (2017), naj se preuči možnost določitve mirnega reševanja sporov tudi v upravnem postopku oziroma postopkih uveljavljanja socialnih pravic;
  • priporočili št. 123 (2013) in št. 89 (2014), naj na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije sprejmejo ukrepe za bistveno skrajšanje časa obravnave prejetih zadev in zagotovijo odločanje o pritožbah v zakonskem določenem roku;
  • priporočilo št. 123 (2013), naj na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ugotovijo, kako bi bilo mogoče poenostaviti in skrajšati postopke, v katerih sodelujejo tuji nosilci zavarovanja;
  • priporočilo št. 90 (2014), naj še pred izdajo informativnega izračuna o pokojnini uredijo in osvežijo vse evidence, katerih podatki vplivajo na pravice posameznikov;
  • priporočilo št. 88 (2014), naj na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije preučijo vzroke pritožb in ugovorov zavarovancev in na tej podlagi skušajo izboljšati komunikacijo z zavarovanci;
  • priporočilo Varuha št. 37 (2018), naj Državni zbor Republike Slovenije ob pripravi vsakega predloga zakona od predlagatelja zahteva tudi vpogled v osnutek predvidenih izvršilnih predpisov, Ministrstvo za zdravje pa naj v soglasju z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti brez odlašanja določi vrste in stopnje telesnih okvar;
  • priporočilo št. 53 (2016), naj pristojni organi opravijo celovito analizo in presojo dela izvedencev, ki sodelujejo v postopkih ocene delovne zmožnosti zavarovancev, ter zoper kršilce pravil ustrezno ukrepajo;
  • priporočili št. 69 (2015) in št. 56 (2017), naj pristojni določijo stopnje in vrste telesnih okvar, ki so podlaga za uveljavitev pravic iz invalidskega zavarovanja, Priporočilo je že 17 let neuresničeno(!);
  • priporočilo št. 91 (2014), naj vlada ugotovi odgovornost zaposlenih na Ministrstvu za zdravje za več kakor enoletno zamudo pri pripravi podzakonskega akta o poklicnih boleznih in jim izreče ustrezne sankcije;
  • priporočilo št. 58 (2017), naj se pripravijo strokovne podlage za poenotene normativne ureditve medicinskega izvedenstva v postopkih uveljavljanja pravic iz socialnega zavarovanja,
  • priporočilo 68 (2015), naj se izboljša komunikacija invalidskih komisij z izvedenci;

 

2.16 Zdravstveno varstvo

  • priporočilo št. 38 (2018), s katerim je Varuh vladi priporočil, naj pripravi dopolnitve zakona o pacientovih pravicah, ki bodo upoštevale, da je večina teh pravic urejena tudi s predpisi s področja zdravstvenega zavarovanja;
  • priporočilo št. 39 (2018), s katerim je Varuh Ministrstvu za zdravje priporočil, naj pripravi celovito analizo vzrokov za čakalne dobe in sistemske organizacije zdravstva ter predloge za odpravo upravnih ovir in poenostavitev postopkov, ki bodo spoštovali tudi pacientov čas;
  • priporočilo št. 63 (2017), s kateri je Varuh Ministrstvu za zdravje priporočil, naj prouči veljavne protokole ginekoloških pregledov žrtev spolnega nasilja in ugotovi, ali jim zagotavljajo možnost izbire ginekologa, ki bo žrtvam vzbujal zaupanje in jim ne bo povzročal dodatne stiske ali neprijetnosti;
  • priporočilo št. 41 (2018), s katerim je Varuh predlagal, naj se po opravljeni analizi Zakon o nalezljivih boleznih ustrezno dopolni, da bo še naprej zagotavljal ustrezno varstvo vseh pred nalezljivimi boleznimi ter upošteval znanstvena in strokovna spoznanja glede tveganj in stranskih učinkov cepljenja;
  • priporočilo št. 42 (2018), s katerim je Varuh vladi predlagal, naj v postopku priprave sprememb zakonodaje preuči tudi možnost, da bi pritožba zoper odločbo imenovanega zdravnika zadržala njeno izvršitev;
  • priporočilo 60 (2017), naj Ministrstvo za zdravje po uveljavitvi vseh načrtovanih zakonov, ki bodo uveljavili zdravstveno reformo in urejali pravice pacientov, izvede širšo akcijo obveščanja vseh prebivalcev o novih zakonskih rešitvah, posebej o njihovih pravicah in postopkih uveljavljanja teh pravic;
  • priporočilo št. 61 (2017), naj Ministrstvo za zdravje brez odlašanja pripravi merila za določitev mreže izvajalcev zdravstvene dejavnosti, na podlagi katerih bo Vlada Republike Slovenije v letu 2018 določila mrežo in s tem zagotovila enakopravne možnosti javnim in zasebnim izvajalcem zdravstvene dejavnosti, uporabnikom pa enakopravno dostopnost do izvajalcev;
  • priporočilo št. 54 (2016), naj vlada od vseh državnih organov, ki pripravljajo posamezne predpise ob pomoči zunanjih strokovnjakov, zahteva, da javno objavijo sestavo delovnih skupin, njihove temeljne naloge in roke za izdelavo strokovnih podlag;
  • priporočilo št. 55 (2016), naj Ministrstvo za zdravje v sodelovanju z informacijskim pooblaščencem prouči možnost, da Zakon o pacientovih pravicah določi možnost odveze molčečnosti zdravnikov, kadar je pacient v javnosti že sam razkril občutljive podatke o svojem zdravstvenem stanju;
  • priporočilo št. 57 (2016), naj Ministrstvo za zdravje v letu 2017 pripravi zakonsko ureditev opravljanja psihoterapevtskih storitev;
  • priporočilo št. 58 (2016), naj Ministrstvo za zdravje v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije prouči možnost cenovne razčlenitve zdravstvenih storitev (na stroške dela in stroške materiala), saj bi tako omogočili večji pregled nad porabljenimi sredstvi, pobudnikom pa omogočili izbiro za doplačilo nadstandarda;
  • priporočilo št. 59 (2016), naj se pravice, ki jih imajo posamezniki iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in so odvisne od njihovega prebivališča, uredijo z zakonom;
  • priporočilo št. 60 (2016), naj poplačilo prenizkih nadomestil plače v času bolniške odsotnosti, ki temeljijo na napačni podlagi in o tem ne potekajo sodni postopki, za nazaj uredi zakon in s tem zagotovi vsem upravičencem enako obravnavo;
  • priporočilo št. 70 (2015), naj se s kakršnimi koli kakovostnimi spremembami nujno predhodno seznani javnost z navedbo razlogov za spremembe in njihovo temeljno vsebino;
  • priporočilo št. 71 (2015), naj Ministrstvo za zdravje ob napovedanih spremembah zakonodaje prouči tudi predloge, naj se delo zastopnikov pacientovih pravic razširi tudi na področje obveznega zdravstvenega zavarovanja;
  • priporočilo št. 72 (2015), v katerem varuh predlaga Ministrstvu za zdravje, naj v okviru novih zakonodajnih rešitev prouči tudi možnost združitve nalog zastopnikov pacientovih pravic in zagovornikov pravic oseb s težavami v duševnem zdravju;
  • priporočilo št. 73 (2015), v katerem varuh predlaga, naj se postopki odločanja o pravici do zdravljenja v tujini podrobneje normativno uredijo;
  • priporočilo št. 124 (2013), v katerem varuh Ministrstvu za zdravje priporoča, naj čim prej pripravi izhodišča za reformo zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja ter organizira široko javno razpravo vseh, ki jih to zadeva. V javno razpravo naj pošlje več alternativnih rešitev, podprtih z vsemi ustreznimi podatki, zlasti pa o njihovih finančnih posledicah za bolnike. (stran 265);
  • priporočilo št. 125 (2013), v katerem varuh Ministrstvu za zdravje priporoča, naj nemudoma ugotovi organizacijske razloge za kršitev posameznih pacientovih pravic, zlasti pravice do spoštovanja pacientovega časa, ter vodstvom zdravstvenih zavodov naloži, da pripravijo načrt njihove odprave. Pri pripravi takšnih načrtov naj sodelujejo tudi organizacije bolnikov in njihovih svojcev;
  • priporočilo št. 126 (2013), naj Ministrstvo za zdravje prouči normativno ureditev zdravilstva in posameznih metod zdravljenja ter na tej podlagi pripravi ustrezne spremembe zakonodaje, ki bodo izvajalcem omogočile svobodno gospodarsko pobudo, uporabnikom pa zagotovile pravico do izbire zdravljenja;
  • priporočilo št. 127 (2013), naj Ministrstvo za zdravje v novo zdravstveno zakonodajo vključi obveznost zdravstvenih institucij, da starše pravočasno obvestijo, ali bodo za čas bivanja z otrokom v bolnišnici upravičeni tudi do nadomestila plače;

 

2.17 Socialne zadeve

  • priporočilo št. 43 (2018) o potrebni spremembi zakonodaje, da se odškodnine za škodo, ki jo je posamezniku s kršitvijo pravic in temeljnih svoboščin povzročila država, ne bi vštevale v dohodek posameznika pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev;
  • priporočilo št. 70 (2017), naj se hkrati z reorganizacijo centrov za socialno delo poenoti tudi njihov informacijski sistem tako, da bo sistem opozoril, ali je bila odločba izdana, ne pa tudi odpremljena in vročena stranki;
  • priporočilo št. 68 (2017), naj MDDSZ obnovi števec pritožb, ki bo javnost seznanjal z okvirnimi roki njihovega reševanja,; priporočilo je sicer delno uresničeno, saj se je število nerešenih zadev bistveno zmanjšalo (o tem več v poglavju Upravne zadeve);
  • priporočilo št. 99 (2014), naj se dopolni Zakon o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre) tako, da se krog upravičencev do pogrebnine razširi tudi na druge sorodnike in osebe, ki s pokojnikom niso v sorodu, so pa zanj uredili pogreb,; tudi to priporočilo je bilo delno uresničeno;
  • priporočilo št. 129 (2013) in št. 69 (2017), naj MDDSZ odločanje na drugi stopnji zagotovi v zakonsko določenih rokih, stranke pa pravočasno pisno seznani, kako lahko preprečijo izgubo pravic zaradi dolgotrajnega odločanja, na katero niso imele vpliva;
  • priporočilo št. 71 (2017), naj pristojni pripravijo predlog sprememb Zakona o ratifikaciji Konvencije o pravicah invalidov in izbirnega postopka po konvenciji, ki bo upošteval uveljavljeno slovensko pravno terminologijo;
  • priporočilo št. 95 (2014), naj se sprejmejo ukrepi za zagotovitev hitre in kakovostne informiranosti prebivalcev o različnih možnostih uveljavljanja socialnih pravic;
  • priporočilo št. 63 (2016), naj uveljavljanje socialnih pravic poteka po posebnih postopkih, saj Zakon o splošnem upravnem postopku ni prilagojen posebnostim na tem področju;
  • priporočilo št. 96 (2014) in št. 74 (2015) ter druga Varuhova priporočila, naj se okrepijo kadrovske zmogljivosti centrov za socialno delo in njihova svetovalna vloga, da bi vsakemu prebivalcu lahko nudili kakovostno svetovanje o njihovih pravicah;
  • priporočilo št. 117 (2013), naj se predpisi spremenijo tako, da se bodo v primeru izpuščenega letnika pri izračunu povprečja za štipendijo upoštevale ocene iz spričevala za tisti letnik, za katerega je povprečje ocen višje;
  • priporočilo št. 118 (2013), naj se spremenijo predpisi tako, da bo dijakom omogočeno izplačilo štipendije v enkratnem znesku že ob koncu šolskega leta, v katerem je dijak uspešno opravil obveznosti za dva letnika, ne šele po končanem izobraževanju;
  • priporočilom št. 44 (2018), s katerim je Varuh predlagal, naj ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, v sodelovanju s Socialno zbornico Slovenije in Skupnostjo socialnih zavodov Slovenije preuči ustreznost kadrovskih normativov v domovih za starejše in jih bolj prilagodi potrebam stanovalcev;
  • priporočilom št. 102 (2014), s katerim je Varuh predlagal prenovo kadrovskih normativov za zdravstveno in negovalno osebje v domovih za starejše občane, kjer bivajo mlajši invalidi;
  • priporočilo št. 65 (2016), s katerim je Varuh opozorili na to, da ni standardov, na podlagi katerih bi bilo mogoče presoditi primernost prehrane, ki jo nudijo v domu za starejše;
  • priporočilo št. 100 (2014), s katerim je Varuh priporočil, naj se pripravi program razširitve zmogljivosti varstveno-delovnih centrov (VDC) in prizadetim posameznikom omogoči vključitev v storitve vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji;
  • priporočilo št. 101 (2014), s katerim je Varuh priporočil, naj se sprejmejo ukrepi za izboljšanje dostopnosti do storitev institucionalnega varstva odraslih oseb z zmerno, težjo in najtežjo motnjo v duševnem razvoju in/ali z več motnjami in zagotovijo enakomernejšo regijsko pokritost;

 

2.18 Druge upravne zadeve

  • priporočila št. 54 (2018), št. 35 (2017), št. 62 (2014) in št. 74 (2013), v katerih Varuh spodbuja Vlado Republike Slovenije, naj zagotovi, da bodo pristojni organi čim prej končali postopke denacionalizacije, ostajajo neuresničena;
  • priporočilo št. 55 (2018) in smiselno podobna priporočila iz preteklih let, to so priporočila št. 36(2017), št. 37(2016) in št. 50(2015), naj vlada pripravi, sprejme in zagotovi izvedbo konkretnih ukrepov za ureditev lastništva vseh kategoriziranih cest, ki potekajo po zasebnih zemljiščih, so ostala večinoma neuresničeno;
  • priporočilo št. 56 (2018), v katerem Varuh spodbuja Ministrstvo za finance (MF), naj pri odločanju o pritožbah spoštuje zakonske roke;
  • priporočilo št. 57 (2018), v katerem Varuh priporoča, naj vlada pripravi ureditev pravice do posebne davčne olajšave za preživljanje družinskih članov davčnega zavezanca (staršev in posvojiteljev) tako, da bo zavezanec lahko to olajšavo uveljavljal vedno, kadar bo družinske člane dejansko preživljal, neodvisno od tega, ali živijo z njim v skupnem gospodinjstvu ali institucionalnem varstvu, in zanje plačeval stroške;
  • priporočilo št. 58 (2018), naj vlada prouči veljavno ureditev obdavčitve družinskih pokojnin in pripravi spremembe Zakona o dohodnini (ZDoh-2) tako, da se seznam dohodkov iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, od katerih se dohodnina ne plača, dopolni z navedbo družinske pokojnine, katere prejemnik je otrok, star do 18 oziroma 26 let, če se redno šola;
  • priporočili št. 38 (2016) in št. 37 (2017), naj pristojni organi sprejmejo osebne davčne olajšave za posameznike, ki preživljajo družinske člane (starše in posvojitelje), neodvisno od tega, ali živijo z njimi v skupnem gospodinjstvu ali institucionalnem varstvu, in zanje plačujejo stroške storitev;
  • priporočili št. 39 (2016) in št. 38 (2017), naj pristojni organi pripravijo spremembo Zakona o dohodnini (ZDoh-2), da se seznam dohodkov iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, od katerih se dohodnina ne plačuje, dopolni z navedbo družinske pokojnine, katere prejemnik je otrok, star do 18 oziroma 26 let, če se redno šola;
  • priporočila št. 59 (2018), naj vlada vsem inšpekcijskim službam zagotovi ustrezne pogoje za delo ter materialna in finančna sredstva, ki bodo omogočala tudi kadrovsko okrepitev in učinkovito delo inšpekcijskih služb;
  • priporočilo št. 60 (2018), naj Ministrstvo za javno upravo (MJU) razmisli o spremembah obveznega usposabljanja javnih uslužbencev tako, da bi bilo usposabljanje iz vsebin upravnega postopka po določenem času znova obvezno za javne uslužbence, ki vodijo upravne postopke in odločajo v njih; • priporočilo št. 72 (2013), naj pristojni zagotovijo spoštovanje zakonskih rokov pri odločanju o pritožbah tako na prvi kakor tudi drugi stopnji odločanja, gre za stalno nalogo;
  • priporočilo št. 39 (2017), naj pristojni inšpekcijskim službam zagotovijo ustrezna materialna in finančna sredstva, ki bodo omogočala tudi kadrovsko okrepitev in učinkovito delo inšpekcijskih služb;
  • priporočilo št. 40 (2017), naj se spremenita prvi in tretji odstavek 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku tako, da bodo organi druge stopnje zavezani meritorno odločati, ne pa da le odpravijo odločbo organa prve stopnje in zadevo vrnejo v ponovni postopek;
  • priporočilo št. 80 (2013), naj se v Zakonu o prijavi prebivališča določi rok, v katerem mora biti končan postopek glede stalnega prebivališča po uradni dolžnosti;

 

2.19 Pravosodje

  • priporočilo št. 62 (2018), s katerim je Varuh priporočal, naj Vrhovno sodišče Republike Slovenije zaradi zagotavljanja enotne sodne prakse vsa sodišča še naprej spodbuja k izboljšanju poslovanja in kakovosti sojenja, MP pa priporočal, da še naprej zagotavlja krepitev delovanja pravosodja za učinkovito in kakovostno izvajanje sodne oblasti. Gre za priporočilo, katerega uresničevanje mora biti stalna naloga;
  • priporočilo št. 63 (2018), s katerim je Varuh predlagal, naj slovensko sodstvo s premišljenimi ukrepi še naprej zagotavlja primerno obveščanje javnosti in potrebno odzivanje na medijsko izpostavljene očitke glede svojega dela. Tudi to priporočilo mora biti stalna naloga slovenskega sodstva;
  • priporočilo št. 64 (2018), s katerim je Varuh predlagal, naj sodišča še naprej namenjajo potrebno pozornost zmanjševanju števila nerešenih zadev in skrajšanju časa njihovega reševanja, posebej v pomembnejših zadevah, seveda ob zagotovljenih ustreznih prostorskih in kadrovskih pogojih. Tudi to priporočilo pomeni stalno nalogo sodstva;
  • priporočilo št. 65 (2018), s katerim je Varuh predlagal, naj se za zagotavljanje pravne varnosti Pravilnik o centralnem registru oporok čim prej uskladi z Zakonom o notariatu v tistem delu, v katerem pravilnik pogojuje pravico oporočiteljev do vpisa v CRO s predhodnim plačilom;
  • priporočilo št. 67 (2018), s katerim je Varuh predlagal, naj tako redna sodišča, kadar odločajo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči za osebni stečaj, kakor tudi stečajna sodišča in stečajni upravitelji v postopku osebnega stečaja bolj obveščajo o posledicah, ki jih ima začetek postopka osebnega stečaja za posameznika in kaj lahko ta pričakuje od postopka ter kako lahko pridobi informacije o poteku postopka. Tudi uresničevanje tega priporočila mora pomeniti stalno nalogo;
  • priporočilo št. 68 (2018), s katerim je Varuh predlagal, naj prekrškovni organi in sodišča dosledno spoštujejo vsa jamstva poštenega postopka, nepristranskega odločanja in sojenja tudi v prekrškovnih postopkih. Tudi pri tem priporočilu gre za stalno nalogo;
  • priporočilo št. 69 (2018), s katerim je Varuh predlagal, naj MNZ zagotovi, da bo listina Opis dejanja, ki jo mora prekrškovni organ v skladu s petim odstavkom 57. člena ZP-1 predložiti sodišču skupaj z zahtevo za sodno varstvo, opremljena z datumom njene sestave;
  • priporočilo št. 70 (2018), s katerim je Varuh tožilstvu predlagal, naj še naprej zagotavlja hitro in učinkovito izvajanje kazenskega pregona storilcev kaznivih dejanj in v primeru morebitnega zavrženja ovadb zagotovi dosledno seznanjanje oškodovancev z odločitvami, utemeljenimi z jasnimi in obrazloženimi razlogi, ter pravnim poukom;
  • priporočilo št. 71 (2018), s katerim je Varuh OZS pozval, naj razmisli o možnosti, da pripravi osnutek potrebnih sprememb in dopolnitev zakonskega okvira (vključno s potrebnimi spremembami in dopolnitvami davčne zakonodaje) za večjo dostopnost odvetniške pomoči pro bono, in jih pošlje v obravnavo MP in MF, ki naj jih obravnavata z naklonjenostjo;
  • priporočila št. 47 (2013), št. 37 (2014), št. 32 in 33 (2015) ter št. 24 (2016), s katerimi je Varuh pristojne organe pozval, naj proučijo uporabo (v praksi) Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO) in sprejmejo potrebne spremembe, sodstvo pa naj sprejme dodatne ukrepe za dosledno izvajanje ukrepov iz zakona, zlasti dejansko spoštovanje rokov;
  • priporočili št. 39 (2014) in št. 34 (2015), s katerim je Varuh MP pozval naj okrepi učinkovitost delovanja nadzornih organov, da se zagotovi kakovost dela sodišč oziroma sojenja;
  • priporočilo št. 38 (2014) naj se prouči učinkovitost ukrepov, ki so bili na delovnih in socialnem sodišču v preteklosti že sprejeti za zmanjšanje sodnih zaostankov in zagotovitev sojenja v razumnem roku;
  • priporočilo št. 45 (2014) naj pristojni organi sprejmejo dodatne ukrepe, ki krepijo učinkovitost delovanja instituta brezplačne pravne pomoči in prispevajo k njeni večji dostopnosti;
  • priporočilo št. 50 (2013) naj se funkcionalno oviranim osebam omogočijo dostop v vse stavbe pravosodnih organov;
  • priporočilo št. 53 (2013) naj se prouči možnosti dodatne pomoči občinam za vzpostavitev oziroma ohranjanje oblik pravne pomoči svojim občanom;
  • priporočili št. 51 (2014) in št. 28 (2017) o davčni ureditvi brezplačne pravne pomoči, ki jo zagotavljajo odvetniki, tako z dohodninskega vidika kot z vidika davka na dodano vrednost;
  • priporočilo št. 29 (2016) o pripravi sprememb in dopolnitev državnotožilske zakonodaje in ureditvi posebnega pritožbenega postopka zoper delo policistov posebnega oddelka;
  • priporočilo št. 51 (2013) o sprejetju dodatnih ukrepov za povečanje učinkovitosti izvršilnega postopka tako, da ne bodo ogrožena ustavnopravna jamstva dolžnika;
  • priporočilo št. 60 (2013) o natančni proučitvi potrebe po dopolnitvi zakonske ureditve disciplinske odgovornosti notarja, kadar ta deluje kot odvetnik;
  • priporočilo št. 41 (2015) za spremembo določbe Zakona o notariatu o disciplinski odgovornosti notarjev;

 

2.20 Policijski postopki, zasebno varovanje, detektivi in redarji

  • priporočilo št. 72 (2018), s katerim je Varuh MNZ priporočili, naj tudi v prihodnje namenja pozornost neodvisni, nepristranski in strokovni obravnavi pritožb zoper policiste, h krepitvi zavedanja o vlogi državljanskega nadzora nad postopki policistov in k izboljšanju kakovosti izvajanja policijskih nalog (gre za stalno nalogo, ki jo MNZ poudarja tudi v odzivu na to priporočilo);
  • priporočilo št. 73 (2018), s katerim je Varuh priporočal, naj policisti v vsakem primeru omejitve prostosti oziroma prisilnega zadržanja osebe upoštevajo vse predpise in usmeritve s tega področja, vključno s skrbnim evidentiranjem svojih postopkov in zagotovitvijo pravic, ki ji ima pridržana oseba (gre za stalno nalogo);
  • priporočilo št. 74 (2018), s katerim je Varuh priporočal, naj policisti za izvajanje pooblastila ugotavljanja identitete vselej skrbno presodijo pogoje, ki jih določajo zakon in drugi predpisi za izvajanje policijskih pooblastil;
  • priporočilo 33 (2017), s katerim Varuh MNZ in Detektivska zbornica Slovenije poziva, naj pri prenovi predpisov, ki se nanašajo na detektivsko dejavnost, upoštevata pripombe Varuha;
  • priporočilo št. 35 (2016), naj se pripravi sistemska rešitev za zagotavljanje prič pri izvedbah hišnih ali osebnih preiskav, pri čemer morajo biti priče skrbno izbrane, in za morebitno vzpostavitev sodnega seznama oseb, ki bi lahko sodelovale v predkazenskem postopku kot priče pri izvedbah teh preiskav;
  • priporočilo št. 48 (2015), naj se ob pripravi novele Zakona o zasebnem varovanju (ZZasV-1) 58. člen zakona dopolni tako, da ne bo dopuščal različnih razlag glede kaznivega dejanja, ki se preganja na predlog;

 

2.21 Okolje in prostor

  • priporočilo št. 77 (2018) glede nujno potrebnega sprejetja predpisa o ureditvi izpustov smradu v okolje, ki ga ponavljamo že vse od leta 2010, in sicer v priporočilih št. 54 (2015), št. 42 (2016) in št. 44 (2017);
  • priporočili št. 78 (2018) in št. 94 (2013) glede nujno potrebne zagotovitve kadrovskih in drugih pogojev za delo Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor (IRSOP);
  • priporočilo št. 79 (2018), naj MOP pripravi sistemsko rešitev glede pridobivanja pooblastil za izvajanje meritev izpustov v zrak ter zagotovi neodvisni nadzor in neodvisno financiranje meritev, se kot neuresničeno ponavlja v letnih poročilih št. 90 (2013), št. 68 (2014), št. 56 (2015), št. 45 (2016) ter št. 47 (2017). Na nesmiselnost ureditve, ko onesnaževalci sami naročijo in plačajo meritve izpustov, Varuh opozarja vse od leta 2005;
  • priporočilo št. 80 (2018), da se pri umeščanju vetrnih elektrarn v prostor do sprejetja ustreznih predpisov upošteva previdnostno načelo iz ZVO-1;
  • v letih 2011 in 2012 priporočilo št. 87, priporočila št. 88 (2013), št. 66 (2014) in št. 55 (2015) glede odprave zaostankov pri reševanju zadev s področja vodne pravice in o lastninskopravnih razmerjih na vodnih zemljiščih, spremljanje dinamike ter poročanje vladi;
  • priporočilo št. 91 (2013) glede priprave enotnega predpisa za sanacijo vseh onesnaženih in degradiranih območij v državi;
  • priporočilo št. 92 (2013) glede zagotovitve pogojev za učinkovito vodenje nalog inšpekcijskega nadzora Inšpektorata za promet, energetiko in prostor (zdaj IRSOP in Inšpektorat za infrastrukturo);
  • priporočilo št. 96 (2013) glede možnosti izvedbe obratovalnega monitoringa tudi za nelegalne gradnje;

 

2.22 Regulirane dejavnosti

  • priporočilo št. 81 (2018) o nujno potrebnem sprejetju predpisov, ki bodo zaščitili ustavno pravico do pitne vode;
  • priporočilo št. 82 (2018), ki se nanaša na nadzor nad izvajalci dimnikarskih storitev;
  • priporočilo št. 48 (2017), ki se nanaša na pripravo in sprejetje predpisov, ki bodo zaščiti ustavno pravico do pitne vode;
  • priporočila št. 101 (2013), št. 71 (2014) in št. 59 (2015) o potrebnih sprememb na področju pokopališke in pogrebne dejavnosti, da bo ustrezneje urejena zdaj neenotna praksa pri pravici do (nadaljevanja) najema groba;

 

2.23 Družbene dejavnosti

  • priporočilo št. 42 (2017), s katerim je Varuh priporočil vladi, naj čim prej pripravi, Državni zbor Republike Slovenije pa, da sprejme ustrezne zakonske spremembe za zagotovitev enakopravnega položaja vseh izvajalcev vzgoje in izobraževanja. Vendar odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-269/12-24 z dne 4. 12. 2014, ostaja nespoštovana, s tem pa tudi Varuhovo priporočilo neuresničeno;

 

2.24 Stanovanjske zadeve

  • priporočilo št. 82, naj MOP pripravi spremembe Stanovanjskega zakona in v njih jasno opredeli obveznost občin glede zagotovitve določenega števila bivalnih enot ter obvezne objave javnih razpisov za pridobitev najemniških neprofitnih stanovanj v določenem časovnem obdobju (smiselno enaka so bila Varuhova pretekla priporočila št. 105 (2013), št. 77 (2014), št. 62 (2015), št. 46 (2016) in št. 49 (2017));
  • priporočilo št. 85 (2018) o nujno potrebni okrepitvi Stanovanjske inšpekcije in povečanju njene pristojnosti (smiselno enaka so bila Varuhova pretekla priporočila št. 80 (2014), št. 64 (2015), št. 48 (2016) in št. 51 (2017));
  • priporočilo št. 84 (2018) glede temeljite analize upravljanja večstanovanjskih stavb in potrebne spremembe zakonodaje na tem področju, predvsem pa zagotovitev stalnega nadzora nad delom upravnikov (enaka priporočila so bila podana v preteklih letih, in sicer s priporočili št. 79 (2014), št. 63 (2015), št. 47 (2016) in št. 50 (2017));
  • priporočila št. 106 (2013), št. 76 (2014) glede subvencioniranja tržne najemnine, če prosilec izpolnjuje dohodkovna merila, a se ni prijavil na aktualni razpis za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem;
  • priporočilo št. 81 (2014) glede odprave kršitev, ki izvirajo iz neenakega položaja vseh nekdanjih imetnikov stanovanjske pravice (v denacionaliziranih stanovanjih in drugih družbenih stanovanjih;
  • priporočilo št. 108 (2013) glede prenehanja kršitev pravic najemnikov v denacionaliziranih stanovanjih in sprejetja ukrepov za odpravo kršitev in
  • priporočilo št. 107 (2013) glede priprave enotne ureditve za vse uporabnike hišniških stanovanj.