Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

2.6 Invalidi

2.6.1 Splošne ugotovitve in ocena stanja

Varuh je pobude, povezane s pravicami invalidov, v letu 2019 obravnaval v okviru številnih področij svojega dela – ta področja so zaposlovanje, brezposelnost, pravice otrok, enakost pred zakonom in prepoved diskriminacije, zbiranje in združevanje, omejitev osebne svobode, invalidsko zavarovanje, socialna varnost, upravne zadeve in pravosodje.

Najprej želimo pojasniti, da invalidnost obravnavamo na podlagi opredelitve iz drugega odstavka 1. člena Konvencije o pravicah invalidov, ki določa, da so invalidi ljudje z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami, ki jih v povezavi z različnimi ovirami lahko omejujejo, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodelovali v družbi.

Zavzemamo se, da tudi Republika Slovenija vzpostavi neodvisno telo za spodbujanje, varovanje in spremljanje izvajanja Konvencije o pravicah invalidov skladno z drugim odstavkom 33. člena te konvencije. Varuh je pripravljen prevzeti to odgovornost in poslanstvo.

V letu 2019 smo med drugim opozarjali na neizvajanje Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov na področju deinstitucionalizacije. Vlada in pristojna ministrstva se na tem področju ne odzivajo na potrebe invalidov in ne zagotavljajo potrebnih podpornih storitev v skupnosti. Institucionalno mišljenje in povečevanje zmogljivosti v institucijah, načrtovanje in gradnja manjših institucij namesto velikih namreč niso koraki za ustrezno izvajanje konvencije. Deinstitucionalizacija je odmik od institucionalnega mišljenja v smer samostojnega življenja s podporo v skupnosti. Država jo mora zagotoviti, zato bomo pri Varuhu človekovih pravic nad tem bdeli, aktivno opozarjali na anomalije in zahtevali ukrepe tudi v prihodnje.

Priporočilo št. 113: Varuh priporoča Vladi Republike Slovenije, naj sprejme potrebne ukrepe za ureditev področja dolgotrajne oskrbe.

Opozarjamo, da je nujno zavedanje, da ne le posameznik z invalidnostjo, ampak tudi njegova družina, sodelavci, sošolci, prijatelji in drugi želijo živeti v okolju, ki jim bo zagotavljalo primerljivo kakovost življenja. To vodilo ne sme biti le načelo, temveč ga moramo dnevno uresničevati pri vseh svojih ravnanjih. Sprejemanje sočloveka ne glede na njegove osebne okoliščine je namreč odraz zrelosti družbe. Različne državne institucije spodbujamo, da invalidom omogočijo, da bodo slišani, videni in razumljeni ne glede na svojo oviranost. Opažamo, da se je sprejemanje invalidov v slovenski družbi v zadnjih desetletjih sicer izboljšalo, a bomo morali narediti še veliko za zagotovitev njihove enakopravne vključenosti v družbo.

Na več področjih opažamo in opozarjamo tudi na pomanjkanje sistemskih rešitev. Varuh je direktorja ZPIZ osebno opozoril na kršitve oziroma anomalije v sistemu, ki jih ugotavlja pri delovanju ZPIZ glede postopkov ugotavljanja pravic iz invalidnosti. V teh postopkih ugotavljamo več kršitev načel upravnega postopka, med drugim načela zaslišanja stranke, materialne resnice in proste presoje dokazov. Direktor ZPIZ je Varuhu že predstavil nekatere ukrepe, ki so jih sprejeli na podlagi Varuhovih priporočil.

V letu 2019 je varuh Peter Svetina obiskal devet varstveno-delovnih centrov (VDC), šest domov za starejše (DSO) ter nevladni organizaciji Ozara in Dnevni center v Mariboru. Na podlagi opravljenih razgovorov z vodstvi zavodov in zaposlenimi, upravičenci do storitev, s svojci upravičencev ter na podlagi ogleda zavodov Varuh podaja svoje ugotovitve in priporočila na naslednjih področjih:

  1. zdravstvene storitve v storitvi vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji;
  2. obravnava oseb s pridobljeno možgansko poškodbo;
  3. skupno nameščanje oseb z različnimi težavami;
  4. staranje uporabnikov v VDC in zavodih za usposabljanje;
  5. nezadostni kadrovski normativi in pomanjkanje kadra;
  6. obravnava najzahtevnejših avto- in heteroagresivnih uporabnikov;
  7. zaračunavanje storitve institucionalnega varstva v CUDV in ZUDV za uporabnike, stare od 18 do 26 let, ki so usmerjeni v posebni program vzgoje in izobraževanja ter hkrati vključeni v celodnevno institucionalno varstvo;
  8. čakalne dobe in deinstitucionalizacija;
  9. nagrade upravičencem v programih VVZ;
  10. storitev vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji.


Za primer: glede obravnave oseb s pridobljeno možgansko poškodbo menimo, da bi morala biti po vzoru (obiskanih) centrov Korak in Naprej vzpostavljena mreža specializiranih regijskih centrov za osebe s pridobljeno možgansko poškodbo in da je treba zagotoviti zmogljivosti, ki bodo ustrezale potrebam. Ocenjujemo tudi, da je treba spremeniti Zakon o socialnem varstvu ter izvajanje storitev za osebe po pridobljeni možganski poškodbi opredeliti kot samostojno socialnovarstveno storitev pod ustreznimi kadrovskimi in tehničnimi pogoji. Za vsako zgoraj navedeno področje dajemo ugotovitve in priporočila ter splošno priporočilo Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter drugim pristojnim organom (gl. poglavje 2.17.3.4 Institucionalno varstvo, Ugotovitve in priporočila Varuha na podlagi obiskov institucij).

Priporočilo št. 114: Varuh priporoča Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, naj preuči njegove ugotovitve z obiskov institucij v letu 2019 in v sodelovanju z drugimi pristojnimi organi sprejme vse potrebne ukrepe za uresničitev danih priporočil.

V prihodnje je treba več pozornosti nameniti tudi težavam, s katerimi se spoprijemajo VDC-ji. Skupnostna skrb v lokalnem okolju, dostopnost do socialnovarstvenih in zdravstvenih storitev ter njihovo financiranje so ponekod na terenu velika težava. VDC-ji se spoprijemajo s pomanjkanjem mest za sprejem novih uporabnikov, novih koncesij za izvajanje te dejavnosti pa ni bilo razpisanih že od leta 2009. Vse večji izziv je staranje uporabnikov. Varuh ocenjuje, da kljub prizadevanjem na različnih ravneh položaj oseb z motnjami v duševnem razvoju v Sloveniji še vedno ni zadovoljiv. Glede pravnega položaja oseb z motnjami v duševnem razvoju opozarjamo, da je bil s spremembo določb Družinskega zakonika, ki je začel veljati 15. aprila 2019, ukinjen institut odvzema poslovne sposobnosti in podaljšanja roditeljske pravice staršev oziroma drugih čez polnoletnost navedenih oseb, zato Varuh pričakuje, da bo zakonodajalec pri spremembi volilne zakonodaje to upošteval.

Prav tako je skrajni čas, da se Deklaracija o pravicah oseb z avtizmom, ki je bila leta 1996 sprejeta v Evropskem parlamentu, polno uveljavi tudi v Sloveniji. Avtizem je klasificiran kot kategorija invalidnosti, s čimer je omogočena primernejša obravnava oseb s spektroavtistično motnjo. Vendar je v praksi kljub temu okrnjena, saj je tudi na tem področju pereče pomanjkanje ustreznega kadra – pedopsihiatrov, psihologov, delovnih terapevtov. Na to Varuh opozarja že leta. Zdravstveno osebje na primarni ravni, pa tudi delavci v socialnem varstvu, pogosto nimajo dovolj ustreznega znanja o tej motnji. Enako šibko je poznavanje področja pri organih pregona. Številne rešitve s področja dela z osebami s spektroavtističnimi motnjami so že izpeljane in delujejo, nujno bi bilo, da so tudi širše dostopne in sistematične. Država žal tudi tu (pre)počasi išče sistemske rešitve. Zaradi vsega navedenega je pomembno zgodnje prepoznavanje, da se osebe z motnjami avtističnega spektra, ki so pogosto težje zaposljive, lahko pravočasno usmerijo v ustrezne programe, ki jim lahko pomagajo pri vstopu na trg dela in pri drugih vidikih življenja. Ena od poti, ki so se izkazale za uspešne, je zaposlitvena rehabilitacija, pozdravljamo pa tudi premike na področju osebne asistence odraslim z avtizmom.

Varuh ves čas opozarja tudi na dostopnost ustanov, vključno šol, občin in upravnih enot, za gibalno ovirane osebe ter na izgradnjo ustrezne javne infrastrukture. Opozarjamo na uporabo slovenskega znakovnega jezika in druge prilagoditve, ki osebam z različnimi oviranostmi omogočajo enakopravno vključevanje v družbo. Kadar prihaja do diskriminacije na podlagi več osebnih okoliščin hkrati, govorimo o večkratni (oziroma tudi intersekcijski) diskriminaciji, ki jo Zakon o varstvu pred diskriminacijo opredeljuje kot hujšo obliko diskriminacije. V nadaljevanju so predstavljena priporočila Varuha in njegova dejavnost glede pravic invalidov.


2.6.2 Uresničevanje preteklih Varuhovih priporočil iz drugih delov letnega poročila

Številna pretekla Varuhova priporočila, ki se nanašajo na invalide, žal ostajajo le delno uresničena ali celo v celoti neuresničena. Obravnavana so v različnih vsebinskih sklopih, a je nujen tudi njihov sistematični pregled z vidika zagotavljanja pravic invalidov. Ta priporočila so:

2.3 Zaposleni:

  • priporočilo št. 48 (2018) o nujno potrebnih spremembah Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, da bo invalidu pripadal denarni prejemek v sorazmernem deležu glede na število opravljenih ur, torej tudi, če je opravljenih več ali manj kot 100 ur, ter da se invalidom, ki se v okviru zaposlitvene rehabilitacije usposabljajo na delovnem mestu, povrnejo stroški za malico;

 

2.5 Otroci:

  • priporočilo št. 87 (2018), s katerim je Varuh priporočal, naj Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport celoviteje uredi pravice študentov s posebnimi potrebami in posebnim statusom (na primer s statusom športnika).

 

2.10. Enakost pred zakonom in prepoved diskriminacije:

  • priporočilo št. 3 (2018), s katerim je Varuh priporočil Ministrstvu za infrastrukturo, naj čim prej pripravi predlog zakona, ki bo sistemsko uredil pravice študentov invalidov glede prevoza med krajem bivališča in krajem izobraževanja, vladi pa, naj nato čim prej določi besedilo predloga zakona ter ga pošlje v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru;
  • priporočilo št. 4 (2018), s katerim je Varuh predlagal ustrezno ravnanje, v okviru katerega se bo čim prej (tudi) s sprejetjem ustrezne zakonske podlage v zvezi s pravicami študentov invalidov glede prevoza med krajem prebivališča in krajem izobraževanja izpolnila obveznost iz tretjega odstavka 38. člena Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) za primerno prilagoditev študijskega procesa študentom invalidom;
  • priporočilo št. 5 (2018), s katerim je Varuh priporočil Ministrstvu za pravosodje, naj upošteva svojo napoved v odzivu na konkretna tri priporočila Varuha v zvezi z analizo stanja fizične dostopnosti sodišč za invalide, ki jo je izvedel, in naj si tudi sicer prizadeva, da bi fizična dostopnost sodišč za invalide čim prej postala vsaj zadovoljiva.

 

2.13. Zbiranje in združevanje ter sodelovanje pri upravljanju javnih zadev:

  • priporočilo št. 16 (2018), s katerim je Varuh priporočil Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, naj čim prej pripravi ustrezen predlog zakonodajnih sprememb, s katerimi bo določen organ za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku v primeru storitve prekrška iz prve alineje prvega odstavka 34. člena ZInvO (delovanje ali poslovanje v nasprotju s 6. členom tega zakona, ki določa, da je delovanje in poslovanje invalidske organizacije javno).

 

2.14 Omejitev osebne svobode:

  • priporočilo št. 21 (2018), s katerim je Varuh priporočal, naj URSIKS še naprej zagotavlja izboljševanje razmer za nameščanje in obravnavo ranljivih zaprtih oseb, kot so starostniki, bolni, invalidi in drugi, za njihovo dostojno prestajanje odvzema prostosti;
  • priporočilo št. 25 (2018), s katerim je Varuh MP priporočal, naj v sodelovanju z MDDSZ sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev institucionalne namestitve obsojenca, kadar jo ta potrebuje;
  • priporočili št. 14 (2016) in št. 19 (2015), naj se vzpostavijo prilagojeni prostori za obsojence, ki v času prestajanja kazni zapora zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti potrebujejo dodatno pomoč;
  • priporočilo št. 13 (2017), naj se sprejmejo ukrepi za uresničitev priporočil iz posebnega tematskega poročila glede izboljšanja razmer za nameščanje in obravnavo ranljivih zaprtih oseb;
  • priporočilo št. 26 (2018), s katerim je Varuh predlagal, naj MZ v sodelovanju z MP sprejme vse potrebne ukrepe za odpravo težav, ki jih ima enota za forenzično psihiatrijo;
  • priporočilo št. 27 (2018), s katerim je Varuh znova predlagal, naj se sprejmejo vsi potrebni ukrepi, da se seznam zdravstvenih zavodov, ki izpolnjujejo pogoje za izvajanje varnostnih ukrepov obveznega zdravljenja, čim prej izdela in objavi;
  • priporočilo št. 17(2016) o potrebnem razmisleku o ustreznosti zdajšnje ureditve ukrepov obveznega zdravljenja;
  • priporočili št. 31 (2014) in št. 21 (2016), naj se sprejmejo ukrepi za ustrezne namestitve oseb po ZDZdr;
  • priporočilo št. 26 (2015), naj se preuči plačevanje stroškov oskrbe oseb na varovanih oddelkih SVZ na podlagi sklepa sodišča;
  • priporočilo št. 17 (2017), naj se uresničijo priporočila, ki jih je Državni zbor izdal ob obravnavi Varuhovega posebnega poročila o kršitvah človekovih pravic oseb z duševno motnjo pri njihovem neprostovoljnem nastanjevanju in obravnavi v varovanih oddelkih socialnovarstvenih zavodov;
  • priporočilo št. 19 (2017) o sprotni objavi podatkov o številu prostih mest na vseh varovanih oddelkih socialnovarstvenih zavodov;
  • priporočilo št. 28 (2018), s katerim je Varuh znova pozval k sprejetju ukrepov, ki bodo zagotovili ustreznejše neprostovoljno nastanjevanje in obravnavo oseb z duševnimi motnjami v socialnovarstvenih zavodih po ZDZdr ob zagotovljenih prostorskih zmogljivostih in osebju, ki bo tem osebam lahko zagotavljalo ustrezne socialnovarstvene storitve;
  • priporočilo št. 29 (2018), s katerim je Varuh predlagal, naj socialnovarstveni zavodi zagotovijo varnost svojih stanovalcev, še zlasti tistih, ki potrebujejo posebno zaščito in varstvo, v primeru omejevanja svobode gibanja pa dosledno upoštevajo ZDZdr.

 

2.15 Pokojninsko in invalidsko zavarovanje:

  • priporočilo št. 37 (2018), naj Državni zbor ob pripravi vsakega predloga zakona od predlagatelja zahteva tudi vpogled v osnutek predvidenih izvršilnih predpisov, Ministrstvo za zdravje pa naj v soglasju z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti brez odlašanja določi vrste in stopnje telesnih okvar;
  • priporočilo št. 53 (2016), naj pristojni organi opravijo celovito analizo in presojo dela izvedencev, ki sodelujejo v postopkih ocene delovne zmožnosti zavarovancev, ter zoper kršilce pravil ustrezno ukrepajo;
  • priporočili št. 69 (2015) in št. 56 (2017), naj pristojni določijo stopnje in vrste telesnih okvar, ki so podlaga za uveljavitev pravic iz invalidskega zavarovanja – priporočilo je že 17 let neuresničeno(!);
  • priporočilo št. 91 (2014), naj vlada ugotovi odgovornost zaposlenih na Ministrstvu za zdravje za več kot enoletno zamudo pri pripravi podzakonskega akta o poklicnih boleznih in jim izreče ustrezne sankcije;
  • priporočilo št. 58 (2017), naj se pripravijo strokovne podlage za poenotene normativne ureditve medicinskega izvedenstva v postopkih uveljavljanja pravic iz socialnega zavarovanja;
  • priporočilo št. 68 (2015), naj se izboljša komuniciranje invalidskih komisij z izvedenci.

 

2.16 Zdravstveno varstvo:

  • priporočilo št. 72 (2015), v katerem Varuh predlaga Ministrstvu za zdravje, naj v okviru novih zakonodajnih rešitev prouči tudi možnost združitve nalog zastopnikov pacientovih pravic in zagovornikov pravic oseb s težavami v duševnem zdravju.

 

2.17 Socialne zadeve:

  • priporočilo št. 71 (2017), naj pristojni pripravijo predlog sprememb Zakona o ratifikaciji Konvencije o pravicah invalidov in izbirnega postopka po konvenciji, ki bo upošteval uveljavljeno slovensko pravno terminologijo;
  • priporočilo št. 100 (2014), s katerim je Varuh priporočil, naj se pripravi program razširitve zmogljivosti varstveno-delovnih centrov in prizadetim posameznikom omogoči vključitev v storitve vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji;
  • priporočilo št. 101 (2014), s katerim je Varuh priporočil, naj se sprejmejo ukrepi za izboljšanje dostopnosti storitev institucionalnega varstva odraslih oseb z zmerno, težjo in najtežjo motnjo v duševnem razvoju in/ali z več motnjami v duševnem razvoju ter za zagotovitev enakomernejše regijske pokritosti.

 

2.19 Pravosodje:

  • priporočilo št. 50 (2013), naj se funkcionalno oviranim osebam omogoči dostop v vse stavbe pravosodnih organov.


2.6.3 Dejavnost Varuha in nova priporočila iz drugih delov letnega poročila

2.6.3.1 Priporočila

V letošnjem poročilu se na pravice invalidov nanašajo priporočila, ki so dana po posamičnih vsebinskih poglavjih v nadaljevanju.

1.7.1      Center za človekove pravice

8. Varuh priporoča, naj Vlada Republike Slovenije in pristojni organi sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev ustreznega neprostovoljnega sprejema in obravnave oseb z duševnimi motnjami v zavodih za socialno varstvo, vključno z ustreznimi dodatnimi zmogljivostmi in osebjem za zagotavljanje ustreznih storitev socialne oskrbe za te osebe.

11. Varuh priporoča, naj Vlada Republike Slovenije zagotovi ustrezne, dostopne, cenovno sprejemljive in primerne storitve za starejše in invalide, ki potrebujejo pomoč, da bodo te osebe lahko uveljavljale svojo pravico do samostojnega življenja in vključenosti v svojo skupnost tako v mestih kakor tudi na podeželskih območjih.

12. Varuh priporoča deinstitucionalizacijo opravljanja storitev oskrbe v skladu s priporočili Odbora za pravice invalidov.

 

2.2  Brezposelni

32. Varuh priporoča Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, naj sprejme ukrepe za skrajšanje čakalnih dob za vključitev v programe zaposlitvene rehabilitacije (stalna naloga).

 

2.5  Otroci

47. Varuh priporoča, naj Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport nemudoma zagotovi ustrezno usposobljene osebe za stalno delo z otroki z avtizmom, saj spremljevalec, kot je opredeljen zdaj, za ta namen ni ustrezen.

2.10 Enakost pred zakonom in prepoved diskriminacije

55. Varuh priporoča, naj (po zgledu dobre prakse Ministrstva za pravosodje, ki je začelo pripravljati analizo dostopnosti sodišč že v letu 2017) Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport nemudoma začne izvajati analizo dostopnosti srednjih in osnovnih šol za invalide ter na tej podlagi izdela uresničljiv načrt za zagotovitev dostopnosti teh objektov, v katerem bosta predvidena tudi časovni in finančni načrt izvedbe ukrepov.

56. Ob upoštevanju dolgotrajnosti reševanja dostopnosti Gimnazije Bežigrad in dejstva, da v širši slovenski osrednji in zahodni regiji nobena gimnazija, ki izvaja program mednarodne mature, ni fizično dostopna za invalide, Varuh priporoča Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, naj v proračunu nemudoma zagotovi sredstva za izvedbo odprave grajenih ovir na Gimnaziji Bežigrad.

57. Varuh priporoča Ministrstvu za kulturo, naj sprejeme ustrezne strategije in po potrebi tudi zakonodajne ukrepe ter zagotovi finančne spodbude za izboljšanje dostopnosti televizijskega programa za slepe in slabovidne.

 

2.13 Zbiranje in združevanje ter sodelovanje pri upravljanju javnih zadev

65. Varuh priporoča Ministrstvu za javno upravo, naj čim prej pripravi vse potrebno, da bi Vlada Republike Slovenije lahko znova predlagala dopolnitve volilne zakonodaje, s katerimi bo tudi osebam, ki jim je pozneje kakor deset dni pred dnem glasovanja nepredvideno odvzeta prostost oziroma so nepredvideno sprejete na zdravljenje v bolnišnico ali institucionalno varstvo v socialnovarstveni zavod (na primer priporniki, osebe v oddelku pod posebnim nadzorom v psihiatrični bolnišnici), omogočeno učinkovito uresničevanje volilne pravice.

 

2.14 Omejitev osebne svobode

73. Varuh Ministrstvu za pravosodje priporoča, naj sprejme vse potrebne ukrepe, da bosta vsem zaprtim osebam, ki zaradi starosti, bolezni, invalidnosti ali druge oviranosti potrebujejo dodatno pomoč, zagotovljeni primerna nastanitev v prilagojenih prostorih (v okviru zaporskega sistema ali zunaj njega) ter pomoč pri vsakodnevni negi in drugi potrebni oskrbi.

79. Varuh priporoča Ministrstvu za zdravje, da ob pripravi novele ZDZdr prouči potrebo po spremembah in dopolnitvah ureditve uporabe posebnega varovalnega ukrepa oviranje s pasovi, zlasti njegovo časovno omejitev.

81. Varuh priporoča Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, naj v sodelovanju z drugimi odgovornimi sprejme nadaljnje potrebne ukrepe za ustrezne namestitve in obravnavo oseb, za katere sodišče po ZDZdr odloči, da se namestijo na varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda. 

82. Varuh priporoča Ministrstvu za zdravje, ki pripravlja novelo ZDZdr, naj pri pripravi zagotovi (tudi) potrebne spremembe oziroma dopolnitve zakona glede podaljšanja zadržanja oseb v varovanih oddelkih, da se zagotovi izvajanje zakona brez zamud.

 

2.15 Pokojninsko in invalidsko zavarovanje

89. Varuh priporoča Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, naj pripravi analizo časovnih okoliščin odločanja o dodatku za pomoč in postrežbo. Glede na ugotovitve naj sprejme ukrepe, da bodo postopki končani v zakonskih rokih in bodo vsi organi, še zlasti pa izvedenski, spoštovali dostojanstvo vsakega posameznika v teh postopku. O vsem navedenem naj zavod javno poroča.

90. Varuh pričakuje, da bosta tako Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kakor tudi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pri odločanju o pravicah iz invalidskega zavarovanja dosledno upoštevala standarde procesnega jamstva in druga določila Zakona o splošnem upravnem postopku (stalna naloga).

91. Varuh priporoča Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, naj pripravi spremembe ZPIZ-2 tako, da bo delodajalec kot stranka izločen iz postopka ugotavljanja pravic iz invalidnosti. 

92. Varuh priporča Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, naj pripravi spremembe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (403. člen ZPIZ-2) in pravico do invalidnine prizna vsem zavarovancem ne glede na vzrok nastanka telesne okvare. 

93. Varuh priporoča Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, naj pripravi spremembe Zakona o socialnem vključevanju invalidov in za enake vrste omejitev invalidov enako, kakor velja po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predvidi tudi dodatek za pomoč in postrežbo v najvišjem znesku (zdaj 418,88 EUR).

 

2.17 Socialne zadeve

108. Varuh priporoča Vladi Republike Slovenije, naj zagotovi, da bo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravilo spremembe zakonodaje tako, da bodo imeli vsi invalidi, tako tisti s statusom po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov kakor tudi tisti s statusom po Zakonu o socialnem vključevanju invalidov, primerljivo socialno varnost.

110. Varuh priporoča, naj Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti skupaj z drugimi odgovornimi zagotovi sistemsko uskladitev Zakona o socialnem varstvu, ki ureja družinskega pomočnika, Zakona o osebni asistenci, ki določa institut osebnega asistenta, in zakona, ki bo urejal dolgotrajno oskrbo.

111. Varuh priporoča, naj Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ustrezneje uredi položaj in status družinskih pomočnikov, vključno z zagotovitvijo zadostne socialne varnosti družinskemu pomočniku in invalidni osebi.

112. Varuh centrom za socialno delo priporoča hitro ravnanje v postopkih za postavitev osebe pod skrbništvo, vključno s hitro obravnavo vlog za postavitev osebe pod skrbništvo.

113. Varuh priporoča Vladi Republike Slovenije, naj sprejme potrebne ukrepe za ureditev področja dolgotrajne oskrbe.

114. Varuh priporoča Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, naj preuči njegove ugotovitve na podlagi obiskov institucij v letu 2019 in v sodelovanju z drugimi pristojnimi organi sprejme vse potrebne ukrepe za uresničitev danih priporočil.

115. Varuh priporoča Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, naj dopolni mrežo izvajalcev in razširi nabor storitev pomoči osebam, ki ne zmorejo živeti same, da jim bo omogočeno življenje doma ter bodo tako lahko prebivale v okolju, kjer se počutijo dobro in imajo vzpostavljeno socialno mrežo.

 

2.18 Druge upravne zadeve

122. Varuh priporoča, naj Vlada Republike Slovenije pripravi ureditev pravice do posebne davčne olajšave za preživljanje družinskih članov davčnega zavezanca (staršev in posvojiteljev) tako, da bo zavezanec lahko to olajšavo uveljavljal vedno, kadar bo družinske člane dejansko preživljal, neodvisno od tega, ali živijo z njim v skupnem gospodinjstvu ali institucionalnem varstvu, in zanje plačeval stroške.

124. Varuh priporoča, naj se v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju  ustrezno uredi pravica do obnovitvene rehabilitacije tako, da bodo določeni organi odločanja o tej pravici in pravne oblike varstva proti njihovim odločitvam.

 

 

2.6.3.2 Dejavnost Varuha glede pravic invalidov


Dejavnost Varuha glede invalidov in njihovih pravic je podrobneje predstavljena tudi v teh poglavjih Letnega poročila Varuha za leto 2019, ki so dostopna na spletni strani Varuha www.varuh-rs.si v spletni različici poročila:

1.7.2 Center za človekove pravice

2.5 Otroci
2.5.3.7 Otroci s posebnimi potrebami

  • Usmerjanje otrok
  • Pravica do delnega plačila za izgubljeni dohodek za oba starša
  • Kršitve pravil upravnega postopka pri odločanju o dodatku za nego otroka
  • Poprava krivic tudi za starše otrok, ki so prejemali dodatek za tujo pomoč in postrežbo po ZDVDTP


2.10 Enakopravnost pred zakonom in prepoved diskriminacije
2.10.1 Splošne ugotovitve in ocena stanja
2.10.3.2 Še prihaja do zapletov pri dostopnosti sodišč za invalide
2.10.3.3 Do težav prihaja tudi pri zagotavljanju dostopnosti javnih šol za gibalno ovirane invalide
2.10.3.4 Dostop do televizijskih informacij in vsebin za slepe in slabovidne je treba izboljšati
2.10.3.5 Znova o brezplačnem prevozu oseb z motnjami v duševnem razvoju
2.10.3.6 Prihaja do neupravičene diskriminacije pri odločanju o dodelitvi bivalne enote zaradi osebne okoliščine, da gre za osebo, ki je imela težave v duševnem zdravju?
2.10.3.7 Ureditev, ki tujih državljanov z dovoljenjem za začasno prebivanje ne uvršča med upravičence do socialnovarstvenih prejemkov, čeprav izkazujejo pomembnejšo vez z državo, pomeni neupravičeno diskriminacijo na podlagi statusa tujca

  • Izkazovanje obstoja pomembne vezi z državo za upravičenost osebe, ki ni slovenski državljan, do socialnovarstvenih prejemkov
  • Diskriminacija otrok, ki so slovenski državljani, glede na vrsto dovoljenja za prebivanje starša, ki ni slovenski državljan
  • Dosedanji odziv ministrstva na Varuhovo kritiko


2.14 Omejitev osebne svobode
2.14.1.3 Osebe z omejitvami gibanja v psihiatričnih bolnišnicah in socialnovarstvenih zavodih
2.14.2.2 Enota za forenzično psihiatrijo
2.14.2.3 Osebe z omejitvami gibanja v psihiatričnih bolnišnicah in socialnovarstvenih zavodih
2.14.3.2 Priporniki in obsojenci

  • Brez napredka pri nameščanju obsojencev, ki potrebujejo institucionalno varstvo izven ZPKZ

2.14.3.3 Enota za forenzično psihiatrijo

  • Splošno
  • Vzpostavitev specializirane enote za obravnavo oseb z najtežjimi oblikami motenj v duševnem zdravju
  • Problematika izvrševanja varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti

2.14.3.4 Osebe z omejitvami gibanja v psihiatričnih bolnišnicah in socialnovarstvenih zavodih

  • Splošno
  • Časovna omejitev trajanja posebnih varovalnih ukrepov po Zakonu o duševnem zdravju
  • Poročila o izvajanju posebnih varovalnih ukrepov (PVU)
  • Problematika namestitev oseb na varovane oddelke socialnovarstvenih zavodov
  • Časovna stiska v primeru potrebe za podaljšanje zadržanja osebe s težavami v duševnem zdravju na varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda na podlagi določb ZDZdr
  • Nadzorovana obravnava v posebnem socialnovarstvenem zavodu


2.15 Pokojninsko in invalidsko zavarovanje
2.15.1.2 Invalidsko zavarovanje
2.15.3.3 Invalidsko zavarovanje

  • Kako si ZPIZ razlaga odločanje po ZUP?
  • Obrazložitev odločb ZPIZ
  • Uresničevanje načela zaslišanja stranke
  • Uresničevanje načela proste presoje dokazov in načela materialne resnice
  • Neustreznost pogoja trajnih zdravstvenih sprememb pri ugotavljanju pravice do pomoči in postrežbe
  • Stališče Varuha


2.17 Socialne zadeve
2.17.3.2 Socialni prejemki, pomoči in štipendije

  • Socialna varnost invalidov

2.17.3.3 Socialne storitve

  • Družinski pomočniki
  • Samostojni podjetniki še vedno ne morejo biti družinski pomočniki
  • Skrbništvo
  • Spremljanje skrbnikovega dela
  • Drugo

2.17.3.4 Institucionalno varstvo

  • Ugotovitve in priporočila Varuha na podlagi obiskov institucij


2.20 Policijski postopki, zasebno varovanje, detektivi in redarji
2.20.3.11 Kdo naj izvršuje odredbo sodišča na podlagi tretjega odstavka 52. člena ZDZdr?