Varuh človekovih pravic

Varuh

ČP

1.11 PRAVNE PODLAGE VARUHOVEGA DELOVANJA

Ustava Republike Slovenije

159. člen

(varuh človekovih pravic in temeljnih svoboščin)

 

Za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil se z zakonom določi varuh pravic državljanov.

 

Zakon o varuhu človekovih pravic

(ZVarCP, Uradni list RS, št. 69/17– uradno prečiščeno besedilo)

 

1. člen

Za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih poo­blastil se s tem zakonom ustanovi Varuh človekovih pravic in določijo njegove pristojnosti in pooblastila.

 

Komentar k 1. členu

Besedilo je povzeto iz prvega odstavka 159. člena Ustave RS, le pri imenu institucije je črtana beseda »državljanov«, saj bi bilo diskriminatorno, če bi Varuh varoval le pravice državljanov.

Varuh je pri svojem delu neodvisen in samostojen. Pri delu se ravna po Ustavi RS in mednarodnih pravnih aktih o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah. Pri svojih intervencijah se lahko sklicuje tudi na načela pravičnosti in dobrega upravljanja (3. in 4. člen ZVarCP).

 

Zakon o varuhu človekovih pravic poleg splošnih določb opredeljuje tudi izvolitev in položaj varuha, pristojnosti varuha in njegovih namestnikov, postopek obravnave pobud, vodenje zbirk osebnih podatkov, pravice varuha in njegovo službo.

 

Poslovnik Varuha človekovih pravic

(Uradni list RS, št. 3/2019 z dne 11. 1. 2019)

3. januarja 2019 je bil sprejet novi Poslovnik Varuha človekovih pravic, ki je začel veljati 26. januarja 2019.

Novi poslovnik je uskladil organizacijo Varuha z novelo Zakona o varuhu človekovih pravic (ZVarCP-B, Uradni list RS, št. )iz leta 2017. Poslovnik ureja tudi način dela Varuha človekovih pravic, določa delitev področij in postopek s pobudami.

Prvi Poslovnik varuha je bil objavljen 6. novembra 1995 (Uradni list RS, št. 63/95), pozneje so bile sprejete njegove spremembe in dopolnitve (Uradni list RS, št. 54/98, 101/01, 58/05).

 

Zakon o varuhu človekovih pravic opredeljuje tudi ustanovitev Sveta za človekove pravice (50.a člen) kot posvetovalnega telesa varuha in tri notranje organizacijske enote pri Varuhu:

·       Zagovorništvo otrok (25.a člen)

·       Center za človekove pravice - Opravlja širše naloge, vključno glede spodbujanja človekovih pravic (50.b člen)

·       Državni preventivni mehanizem po Opcijskem protokolu h Konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju (DPM) (50.c člen)

 

Sveta varuha za človekove pravice

Poslovnik Sveta varuha za človekove pravice

(Uradni list RS, št. 71/18 z dne 9. 11. 2018)

 

1. člen (predmet in namen)

(1) Svet varuha za človekove pravice (v nadaljnjem besedilu: Svet) je posvetovalno telo varuha kot predstojnika institucije Varuha človekovih pravic Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Varuh), ki je ustanovljeno za spodbujanje in varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter krepitev pravne varnosti.

(2) Svet ima strokovno avtonomijo delovanja, kar vključuje notranjo demokracijo, odprti dialog in ustrezno upoštevanje raznih vidikov pri lastnem delovanju.

 

Zagovorništvo otrok

Splošni akt o načinu izvajanja zagovorništva otrok, organizaciji zagovorništva, vključitvi otroka v zagovorništvo ter nalogah, sestavi in načinu dela strokovnega sveta

(Uradni list RS, št. 44/18 z dne 29. 6. 2018)

 

1. člen (predmet in namen)

S tem splošnim aktom so podrobneje določeni način izvajanja zagovorništva otrok, njegova organizacija in postopek vključitve otroka v zagovorništvo, kakor tudi sestava, naloge in način dela strokovnega sveta, ki spremlja uresničevanje zagovorništva.

Namen zagovorništva je nudenje strokovne pomoči otroku, da izrazi svoje mnenje v vseh postopkih in zadevah, v katerih je udeležen ter posredovanje mnenja otroka pristojnim organom in institucijam, ki odločajo o njegovih pravicah in koristih.

 

Državni preventivni mehanizem

Zakonom o ratifikaciji Opcijskega protokola h Konvenciji OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju

(Uradni list RS, št. 114/06 z dne 9. 11. 2006)

 

4. člen

Republika Slovenija daje v zvezi s 17. členom Opcijskega protokola h Konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju naslednjo izjavo: »Pristojnosti in naloge državnega preventivnega mehanizma po opcijskem protokolu, skladno s 17. členom, izvršuje Varuh človekovih pravic, v dogovoru z njim pa tudi nevladne organizacije, registrirane v Republiki Sloveniji, ter organizacije, ki so pridobile status humanitarne organizacije v Republiki Sloveniji.«

 

 

Položaj in pooblastila varuha opredeljujejo tudi drugi zakoni:

·       Zakon o ustavnem sodišču,

·       Zakon o državnem tožilstvu,

·       Zakon o sodiščih,

·       Zakon o sodniški službi,

·       Zakon o enakih možnostih žensk in moških,

·       Zakon o obrambi,

·       Zakon o pacientovih pravicah,

·       Zakon o varstvu okolja,

·       Zakon o varstvu osebnih podatkov,

·       Zakon o kazenskem postopku,

·       Zakon o nalogah in pooblastilih policije,

·       Zakon o odvetništvu,

·       Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij,

·       Zakon o upravnih taksah,

·       Zakon o tajnih podatkih,

·       Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije,

·       Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo,

·       Zakon o javnih uslužbencih,

·       Zakon o sistemu plač v javnem sektorju,

·       Zakon o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih,

·       Zakon o potnih listinah.

 

 

Mednarodni akti, ki določajo standarde delovanja Varuha:

·       Načela, ki se nanašajo na status nacionalnih institucij (Pariška načela), resolucija Generalne skupščine OZN 48/134 z dne 30. decembra 1993,

·       Načela o varstvu in spodbujanju institucije ombudsmana (Beneška načela), sprejeta s strani Beneške komisije na njenem 118. plenarnem zasedanju (Benetke, 15.-16. marca 2019) in potrjena s strani Odbora ministrov Sveta Evrope na 1345. zasedanju ministrskih namestnikov (Strasbourg, 2. maj 2019).