Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

1.6.2 Center za človekove pravice

Določbe 50. b člena ZVarCP glede vzpostavitve, nalog in delovanja Centra za človekove pravice (Center) so se začele uporabljati 1. 1. 2019. Varuh je to svojo notranjo organizacijsko enoto v letu 2019 tudi dejansko vzpostavil in je začela delovati (po 17. členu Poslovnika Varuha človekovih pravic jo vodi namestnik varuha, zaposlena pa sta bila v ta namen še dva svetovalca – analitika).

Predstavnica Centra redno sodeluje na sejah medresorske komisije za človekove pravice, v zvezi s katero vodi in usklajuje Sektor za človekove pravice pri Ministrstvu za zunanje zadeve. V razmerju do drugih domačih deležnikov je bil Center v prvem letu svojega delovanja usmerjen predvsem v sodelovanje s fakultetami (na primer srečanje s študenti Evropske pravne fakultete v sodelovanju s tamkajšnjim Kariernim centrom) in šolami (na primer izvedba predavanja na Srednji šoli Črnomelj o begunski tematiki s ciljem ozaveščanja, vzgoje za strpnost, solidarnost in toleranco, ki se ga je udeležilo okoli 200 dijakov).

Na državni ravni je kot osrednjo nalogo Centra v letu 2019 treba omeniti analizo vseh (že arhiviranih) državnotožilskih spisov o kaznivem dejanju javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po 297. členu KZ-1 z namenom čim bolj celostno ugotoviti dosedanje dejansko izvajanje pregon navedenega kaznivega dejanja. Glede na časovni okvir, ki zajema več kakor desetletje, je bil obseg dokumentacije za preučitev seveda izjemno velik. Ta analiza se nadaljuje tudi po koncu poročanega leta, zato o ugotovitvah v zvezi z njo še ne poročamo.   

Precejšen del pozornosti je bil v prvem letu delovanja Centra usmerjen tudi v okrepitev delovanja institucije na mednarodni ravni. Zato  smo bistveno povečali odzive Varuha na številna zaprosila za strokovna pojasnila in podatke, ki jih prejemamo iz tujine, predvsem od Organizacije združenih narodov. Ta zajemajo najrazličnejša področja in vidike varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin v državi in so pogosto podlaga za pripravo mednarodnih poročil in drugih dokumentov. Pripravljamo tudi več Varuhovih alternativnih poročil v zvezi z izpolnjevanjem konvencijskih dolžnosti države.      

V letu 2019 se je Varuh prek Centra tudi prvič aktivno udeležil univerzalnega periodičnega pregleda Republike Slovenije (tretji cikel) v okviru Sveta Združenih narodov za človekove pravice. V skladu z določenimi pravili smo se v navedeni proces vključili s pisno vlogo kot zunanji deležnik, nato pa se je predstavnica Centra 11. oktobra tudi udeležila seje v Ženevi, na kateri je v govoru prisotnim državam predlagala priporočila Varuha. Pripravili smo tudi informativni dokument za omenjeni tretji cikel[1], v katerem je bilo ob kratkem opisu obravnavanih področij predlaganih skupno 27 priporočil v naslednjih 17 sklopih:

  • ratifikacija nekaterih še neratificiranih mednarodnih pogodb s področja človekovih pravic;
  • pravočasno poročanje o uresničevanju ratificiranih mednarodnih pogodb o človekovih pravicah;
  • zagotovitev neodvisnosti Varuha tako, da bo njegovo financiranje neodvisno od vlade;
  • uresničevanje ustavne pravice do vode;
  • zbiranje razčlenjenih podatkov po osebnih okoliščinah, ki bi omogočali spremljanje stanja neenakosti v družbi;
  • spoštovanje odločb ustavnega sodišča;
  • zagotovitev uresničevanja volilne pravice tistim, ki so bili deset dni pred volitvami pridržani ali sprejeti v bolnišnično zdravljenje in zato niso mogli voliti niti na voliščih niti po pošti;
  • zagotovitev učinkovitega dela inšpekcijskih služb;
  • zagotovitev ustreznih razmer v zaporih;
  • zagotovitev ustrezne namestitve in obravnave oseb z motnjami v duševnem razvoju v socialnovarstvenih zavodih;
  • prenehanje pridržanja otrok v Centru za tujce Postojna;
  • zagotovitev dostopa do azilnega postopka in ustreznih postopkovnih določil v primeru vračanj;
  • zagotovitev ustreznega dostopa do zdravstvenih storitev (skrajšanje čakalnih dob, kjer je to potrebno);
  • zagotovitev ustrezne in dostopne oskrbe za starejše in osebe z ovirami, deinstitucionalizacija te oskrbe;
  • dostopnost sodišč invalidom;
  • zagotovitev dostopa do vode, sanitarij in elektrike v romskih naseljih;
  • odprava onesnaženosti v nekaterih industrijsko onesnaženih območjih.

Varuhova priporočila, dana v okviru tokratnega univerzalnega periodičnega pregleda naše države, so se večinoma nanašala na pretekla priporočila Varuha oziroma aktualna poročila, dodatno pa so bila poudarjena še priporočila glede finančne neodvisnosti Varuha, upoštevanja odločb ustavnega sodišča, zagotovitve ustreznega dostopa do zdravstvenih storitev in zagotovitve ustrezne in dostopne oskrbe za starejše in osebe z ovirami. Ta priporočila Varuh znova poudarja tudi v letnem poročilu:

Priporočilo št. 3. Varuh priporoča, naj Vlada Republike Slovenije v skladu z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami o človekovih pravicah pristojnim odborom, ustanovljenim po teh pogodbah, redno in pravočasno pošilja poročila o uresničevanju svojih obveznosti iz teh mednarodnih pogodb.

Priporočilo št. 4. Varuh priporoča, naj pristojni državni organi zagotovijo neodvisnost in samostojnost Varuha človekovih pravic s spremembo zakonodaje o javnih financah, tako da bosta njegovo financiranje in finančni nadzor nad njim zagotovljena neodvisno od vlade.

Priporočilo št. 5. Varuh priporoča, naj Vlada Republike Slovenije pripravi, državni zbor pa sprejme ustrezno zakonodajo o varstvu osebnih podatkov in sektorsko zakonodajo, s katero se določi posebna izjema glede zbiranja razčlenjenih podatkov glede na posamezne osebne okoliščine z namenom spodbujanja enakega obravnavanja in enakih možnosti ob spoštovanju veljavnih domačih in mednarodnih standardov o varstvu osebnih podatkov.

Priporočilo št. 6. Varuh priporoča, naj pristojni organi omogočijo in zagotovijo sistematično zbiranje razčlenjenih podatkov po zaščitenih osebnih okoliščinah na vseh področjih družbenega življenja z namenom natančne določitve stanja in trendov glede (ne)enakosti v družbi ter da naj vodenje neformalne delovne skupine za rešitev vprašanja zbiranja razčlenjenih podatkov prevzame resorno pristojno ministrstvo v skladu s prvim odstavkom 62. člena ZDU-1, v primeru, če med ministrstvi ni doseženo soglasje pa naj o spornem vprašanju odloči Vlada Republike Slovenije v skladu z drugim odstavkom 62. členom ZDU-1.

Priporočilo št. 7. Varuh priporoča, naj Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij v sodelovanju z zavodi za prestajanje kazni zapora zagotovi program dejavnosti za vse zapornike, kakor ga je priporočal odbor proti mučenju v letu 2017.

Priporočilo št. 8. Varuh priporoča, naj Vlada Republike Slovenije in pristojni organi sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev ustreznega neprostovoljnega sprejema in obravnave oseb z duševnimi motnjami v zavodih za socialno varstvo, vključno z ustreznimi dodatnimi zmogljivostmi in osebjem za zagotavljanje ustreznih storitev socialne oskrbe za te osebe.

Priporočilo št. 9. Varuh priporoča, naj Vlada Republike Slovenije in pristojni organi zagotovijo, da bo mladoletnim migrantom zagotovljena nastanitev skupaj z njihovimi starši v ustreznih nadomestnih namestitvenih objektih, njihova namestitev v centrih za pridržanje pa naj bi bila mogoča le izjemoma.

Priporočilo št. 10. Varuh priporoča Vladi Republike Slovenije in Državnemu zboru, naj zagotovita ustrezni dostop do zdravstvenih storitev z zmanjšanjem dolgih čakalnih dob v zdravstvu, kjer je to potrebno.

Priporočilo št. 11. Varuh priporoča, naj Vlada Republike Slovenije zagotovi ustrezne, dostopne, cenovno sprejemljive in primerne storitve za starejše in invalide, ki potrebujejo pomoč, da bodo te osebe lahko uveljavljale svojo pravico do samostojnega življenja in vključenosti v svoje skupnosti, tako v mestih kakor tudi na podeželjskih območjih.

Priporočilo št. 12. Varuh priporoča deinstitucionalizacijo opravljanja storitev oskrbe v skladu s priporočili odbora za pravice invalidov.

Poleg tega  je Slovenija od drugih držav prejela 157 priporočil.[2]  V več primerih so državi druge države priporočile enako, kakor je predlagal Varuh (na primer glede zagotovitve dostopa do azilnega postopka in ustreznih postopkovnih določil v primeru vračanj; glede dostopa do pitne vode, sanitarij in elektrike v romskih naseljih).

 


[1] Informativni dokument za 3. cikel Univerzalnega periodičnega pregleda Slovenije je v angleškem jeziku dosegljiv na spletni strani Varuha <http://www.varuh-rs.si/promocija-publikacije-projekti/publikacije-gradiva/univerzalni-periodicni-pregled-upr/> (15. 5. 2020).