Varuh človekovih pravic

Varuh

ČP

Na podlagi Zakona o varuhu človekovih pravic - UPB2 (Uradni list RS, št. 69/17) je sprejel Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (v...


Zagovornik je bil doslej največkrat postavljen v postopkih:

  • razveze: odločanja o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo in odločanja o stikih,
  • predodelit...



Otrok lahko svoj problem sporoči 

staršem ali drugemu odraslemu, ki mu zaupa, in skupaj poiščeta zagovornika

ali

ga pokliče sam na telefonske...

(Uradni list RS, št. 44/18 z dne 29. 6. 2018)

Na podlagi šestega odstavka 25.a člena Zakona o Varuhu človekovih pravic (uradno prečiščeno besedilo –...


1.    BLAŽEKOVIČ Lidija         11.8 - 4 - 002
2.    BOLČINA Lidija         11.8 - 4 - 003
3.    ČERNE Boža         11.8 - 4 - 004
4.  ...

Koncept zagovorništva otrok

Na podlagi Zakona o varuhu človekovih pravic - UPB2 (Uradni list RS, št. 69/17) je sprejel Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (v nadaljevanju: Varuh)

KONCEPT ZAGOVORNIŠTVA OTROK


Koncept zagovorništva otrok ureja razmerja med ključnimi deležniki v procesu zagovorništva, ki so Varuh, zagovornik in koordinator.
Uporabljeni izrazi v moški slovnični obliki so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

I. Prejem pobude in postavitev zagovornika

Ko Varuh presodi, da obstajajo pogoji za postavitev zagovornika, po dogovoru s koordinatorjem začne postopek za pridobitev soglasja staršev oziroma zakonitih zastopnikov.

V primerih, ko ni soglasja enega ali obeh staršev, Varuh predlaga pristojnemu CSD ali sodišču, da postavi zagovornika. V primeru, da se CSD ali sodišče ne strinja s postavitvijo zagovornika otroku, Varuh zaprosi za pojasnilo, če ni organ že sam obrazložil svoje odločitve.

Ko Varuh pridobi podlago za postavitev zagovornika (soglasje, odločba ali sklep), se s koordinatorjem dogovori o izbiri otroku najustreznejšega zagovornika.

Zagovornik oziroma koordinator ne more biti oseba, pri kateri bi se zaradi predhodne neposredne ali posredne vpletenosti v problematiko pojavil dvom v njegovo objektivnost.

Zagovornika se postavi z njegovim soglasjem.

Varuh pripravi Sklep o imenovanju zagovornika in koordinatorja seznani s dodatnimi podatki.

Koordinator pripravi Dogovor o sodelovanju, v katerem so jasno definirane naloge, namen in cilji konkretnega zagovorništva. Podpisanega s strani zagovornika in koordinatorja ga posreduje Varuhu.

O postavitvi zagovornika otroku Varuh seznani pristojni CSD in/ali sodišče v vseh primerih, kadar presodi, da je to potrebno zaradi varovanja koristi otroka.


II. Uvodno srečanje

Uvodno srečanje organizira koordinator. Na uvodno srečanje koordinator povabi otroka in starše oziroma zakonite zastopnike. V primeru, da je pobudnik za postavitev CSD, koordinator lahko povabi tudi predstavnika CSD.

Če na uvodno srečanje kateri od staršev pristopi v spremstvu z nepovabljeno osebo (npr. odvetnikom, sorodnikom, ipd.), lahko koordinator dovoli njegovo prisotnost, če s tem soglaša drug starš oz. zakoniti zastopnik.

Uvodno srečanje je namenjeno seznanitvi otroka in staršev z zagovornikom in koordinatorjem, načinom dela, razjasnitvi nejasnosti, natančni opredelitvi nalog in ciljev ter dogovoru, kdaj in kje bodo načeloma potekala srečanja.

Koordinator na uvodnem srečanju:

•    poskrbi za spoštljiv odnos med udeleženci,
•    preveri voljo otroka,
•    staršema in zagovorniku preda vsakemu svoj izvod Izjave o imenovanju zagovornika,
•    poudari zaupnost in nepristranskost,
•    opozori, v katerem primeru načelo zaupnosti ne velja,
•    starše seznani, da bo nespoštljiv odnos ali nespoštevanje dogovorov (pritiski na zagovornika, poskusi vplivanja na zagovornika, otroka, itd.) zabeleženo v končnem poročilu.

Po uvodnem srečanju koordinator napiše poročilo in ga v roku sedmih (7) dni pošlje Varuhu.


III. Spremljanje izvajanja zagovorništva

Zagovornik in koordinator


Zagovornik in koordinator se pri izvajanju svojih nalog izkazujeta z izkaznico, ki jo izda Varuh.

Če zagovornik ali koordinator v katerikoli fazi postopka ugotovi, da svoje vloge v zagovorništvu iz kateregakoli razloga ne bo mogel opraviti, to nemudoma s pisnim pojasnilom sporoči koordinatorju oziroma Varuhu, da se otroku določi drug zagovornik oziroma koordinator.

Koordinator in zagovornik si redno izmenjujeta informacije o primeru.

Koordinator mora biti dosegljiv za vprašanja zagovornikov, mora biti seznanjen z vsebino poročil zagovornika o srečanjih z otrokom ter se po potrebi pogovoriti z zagovornikom o morebitnih nejasnostih in dilemah. Koordinator se na prejeto poročilo odzove, po potrebi ga je zagovornik dolžan dopolniti. Koordinator poročilo pošlje Varuhu.

Koordinator mora pravočasno reagirati na zagovornikove težave in mu jih pomagati reševati (npr. pomanjkanje ustreznega prostora za srečanja, nesodelovanje staršev, zastoji v procesu zagovorništva: odsotnost zagovornika ali otroka ipd.).

Koordinator zagovornika ažurno seznanja s pomembnejšimi informacijami, predlogi, pripombami in pomisleki o primeru. Zagovornika o tem seznanja pisno, izjemoma po telefonu.

Zagovornik se je dolžan seznaniti s predpisi, ki urejajo zagovorništvo otrok.

Informacije o pisanju poročil, obiskovanju intervizij in supervizij, o ustreznih prostorih za srečanje z otrokom ipd. zagotavlja zagovorniku tudi koordinator. Koordinator zagovornika opozori na morebitna nestrokovna ravnanja.

Zagovornik pošlje koordinatorju poročilo o srečanju najmanj tri dni pred naslednjim srečanjem.
Koordinator se po potrebi in v dogovoru z zagovornikom aktivno vključi v primer, ko je potrebna komunikacija s starši ali institucijami. Z rezultati seznani tudi zagovornika.

Sodelovanje s starši oz. zakonitimi zastopniki in institucijami je naloga koordinatorja, zagovornik je osredototočen na stike z otrokom. Zagovornik komunicira s starši, izjemoma z institucijami in izključno v dogovoru s koordinatorjem. Izjema je usklajevanje srečanja z otrokom med zagovornikom in staršem oz. zakonitim zastopnikom.  

Zagovornik in koordinator sta se dolžna odzvati na vabila sodišča, v primeru vabljenja s strani drugih institucij pa se odločita glede na namen vabljenja, vsebino in  druga  pomembna dejstva. Pri odločitvi o udeležbi je pomembna presoja, ali bi udeležba predstavljala pomemben doprinos h konkretnemu primeru zagovorništva.

Koordinator in zagovornik se pred pričanjem na sodišču posvetujeta in določita obseg informacij, ki so lahko  posredovane sodišču. Isto velja za udeležbo na posvetih oz. sestankih, ki jih skličejo druge institucije.

Zagovornik se redno udeležuje supervizij, intervizij in izobraževanj, ki jih na področju zagovorništva organizira Varuh.

Odločitev o zaključku primera sprejmeta zagovornik in koordinator. Postopek zagovorništva se praviloma konča z zaključnim srečanjem.

O zaključenem primeru zagovornik napiše zaključno poročilo.

Po zaključku primera sta zagovornik in koordinator dolžna skrbeti za predstavljanje otrokovega mnenja v postopkih, ki še potekajo, npr. v sodnem postopku, postopku CSD ipd.

Po zaključku primera se zagovornik sreča z otrokom le, če je to potrebno zaradi verodostojnosti pri sodelovanju v drugih postopkih. Če zagovornik in koordinator ocenita, da bi bilo kljub zaključku potrebno ponovno srečanje z otrokom, za to potrebujeta soglasje Varuha.

Če se v primeru, ki je bil že zaključen, ponovno pojavi potreba po zagovorniku, se lahko zagovornika ponovno postavi. Postopek postavitve je enak kot ob prvi postavitvi.

V primeru, da v času izvajanja zagovorništva otrok dopolni 18 let, zagovornik nadaljuje z delom do zaključka postavljene naloge, če mladostnik s tem soglaša.

Zagovornik in koordinator ne smeta hraniti dokumentacije o primerih, razen če jo po zaključku primera nujno potrebujeta za predstavljanje glasu otroka v postopkih in zadevah zaradi katerih je bil zagovornik postavljen otroku.

Edini arhiv o primerih zagovorništva otrok vodi Varuh.

Srečanja zagovornika in otroka

V primeru, da je otrokom v isti družini postavljenih več zagovornikov, se ti dogovarjajo za srečanja ob enakih terminih ter za skupni prevoz. Izjemoma zagovorniki obrazložijo drugačno odločitev  ter se o tem posvetujejo s koordinatorjem.  

Zagovornik se srečuje z otrokom v primernem prostoru (prostori društev, nevladnih organizacij, krajevnih skupnostih in občin, šolski prostori, knjižnice, mladinski centri, krizni centri, varne sobe, itd…), ki je varen, sprejemljiv in  primeren prostor tudi za otroka.

Gostinski lokali in stanovanjski prostori za srečanja niso primerni, uporabi se jih lahko le izjemoma iz upravičenih razlogov, ki jih je potrebno posebej obrazložiti v poročilu.

Zagovornik in otrok se praviloma srečujeta enkrat tedensko. Število vseh srečanj je odvisno od primera, vendar praviloma ne več kot deset srečanj.

Zagovornik ne daje in ne prejema daril, še posebej to velja v odnosu do otrok.

Prijava nasilja nad otrokom

Če zagovornik pri srečanju z otrokom izve, da se nad otrokom izvaja nasilje, je dolžan o tem takoj pisno obvestiti koordinatorja, ta pa obvesti pristojne institucije.
Koordinator po prejemu pisnega obvestila o prijavi nasilja nad otrokom in o svojih ukrepih  takoj obvesti Varuha.

Pisanje poročil zagovornikov

V poročilu zagovornik opiše srečanje in napiše smernice za naslednje srečanje.

Na obrazec za poročilo o srečanju zagovornik napiše tudi kraj, čas in trajanje srečanja.

Poročilo zagovornika o srečanju ne vsebuje osebnih podatkov. Namesto njih se uporabljajo šifre, inicialke, izpusti se imena institucij, krajev itd.

Dokumenti o primerih se lahko pošiljajo le po pošti ali iz osebnih elektronskih predalov.

Prvi primer zagovornika – posebnosti

Zagovornik deluje pod mentorstvom koordinatorja do opravljenega izpita.

Pred prvim srečanjem z otrokom koordinator in zagovornik  podrobno načrtujeta srečanje.

Zagovornik čim prej, najkasneje pa tri dni pred naslednjim srečanjem, posreduje koordinatorju poročilo, na katerega se ta odzove. Koordinatorja seznani tudi z datumom naslednjega srečanja. Poslana poročila in povratne informacije koordinatorja so pogoj za vsa naslednja srečanja zagovornika z otrokom.  

Koordinator redno spremlja delo zagovornika ter mu sproti daje informacije in navodila ter ga opozarja na morebitne pomanjkljivosti.

V primeru, ko zagovornik ne upošteva navodil koordinatorja ali mu redno ne pošilja poročil, mu koordinator lahko prepove nadaljnje aktivnosti na primeru in o tem obvesti Varuha.

Ta zagovornika razreši in v dogovoru s koordinatorjem postavi novega zagovornika. Z vsemi navodili in naročili koordinator zagovornika seznani tudi pisno, po potrebi lahko piše kratke zapiske pogovorov in dogovorov med njima.   

Uspešno zaključen prvi primer je podlaga za pripravo izpitne naloge.

Varuh seznani koordinatorja o izpolnjenih formalnih pogojih posameznega zagovornika za pristop k izpitu. Koordinator poda mnenje o primernosti kandidata za pristop k izpitu.

Novi koordinator

Novi koordinator deluje pod vodstvom mentorja, po možnosti prejšnjega koordinatorja. Če to ni mogoče, mentorja določi Varuh v dogovoru s skupino koordinatorjev.

Mentorstvo traja od šest do dvanajst mesecev oziroma do dokončanja treh primerov, odvisno od števila primerov in od predloga mentorja, ki oceni delo novega koordinatorja.

Mentor posreduje Varuhu po šestih mesecih pisno oceno dela novega koordinatorja in lahko predlaga nadaljevanje mentorstva.


IV.    Izjava otroka

Podajanje izjave je otrokova pravica in ne dolžnost.

Z izjavo otrok izpove svoje misli, čustva, želje, poglede in stališča oziroma doživljanje glede oseb, dogodkov, okoliščin in postopkov, ki jih zaznava kot pomembne v svojem življenju in vplivajo na njegovo počutje ali položaj.

Zagovornik otroka seznani o njegovih možnostih in izbirah glede izjave. Zagovornik preveri, če otrok razume zapisano v izjavi.

Otrokovo odločitev, ali se izjavo posreduje naprej in komu, mora zagovornik spoštovati. Zaželeno je, da je otrokova volja sestavni del izjave.

Zagovornik otroka seznani, da bo naredil vse, kar je v njegovi moči, da bo izjava posredovana pristojnim osebam / institucijam. Otroku je potrebno pojasniti, da njegovo mnenje ne bo nujno vplivalo na končno odločitev.

Izjava otroka se oblikuje postopno, v okviru celotnega postopka zagovorniškega primera.

Zagovornik pripravi izvleček iz pripovedovanja otroka skozi postopek in pri otroku preveri, če je sporočilo tako, kot ga on želi povedati. Otrok izjavo lahko popravi oziroma dopolni in jo podpiše.

Zagovornik ključne navedbe otroka preverja že v času postopka zagovorništva, ob zaključku pa izjavo, ki je tako nastajala, ponovno preveri z otrokom.  

Izjavo lahko piše otrok sam na enem od zadnjih srečanj ali jo zagovornik piše po njegovem nareku, mlajši otrok pa lahko tudi nariše tisto, kar želi sporočiti. V poročilu zagovornik to pojasni.

Otrok oblikuje izjavo vedno v navzočnosti zagovornika, ne piše in ne popravlja ali  dopolnjuje je doma. Otrok izjave ne nosi domov, kot tudi ne drugih zapisov ali risbic, nastalih na srečanjih.

S soglasjem otroka se na zaključnem srečanju z izjavo ustno seznani starše oziroma zakonite skrbnike. Originalni izvod izjave otroka hrani Varuh.


V.      Zaključno srečanje

Zaključno srečanje v postopku zagovorništva organizira koordinator.

Na zaključno srečanje koordinator vabi zagovornika, starše oziroma zakonite zastopnike, lahko tudi CSD, kadar je le-ta  pobudnik, in tudi otroka, če otrok to želi.  

Zaključno srečanje je namenjeno reflektiranju zagovorniškega postopka z vsemi udeleženci in seznanitvi staršev in drugih relevantnih oseb / institucij z voljo in željami otroka. Pri podajanju informacij se strogo upošteva navodila in morebitne omejitve, ki jih je dal otrok.

Kot na uvodnem je tudi na zaključnem srečanju koordinator dolžan poskrbeti za spoštljiv odnos med udeleženci, pri čemer mora biti še posebej pozoren na odnos do otroka.  

Po zaključnem srečanju koordinator napiše poročilo in ga v roku sedmih (7) dni pošlje Varuhu.


VI.    Priprava in pošiljanje zaključnega poročila o poteku zagovorništva

Zagovornik primer zaključi z zaključnim poročilom o poteku zagovorništva.

Obvezne sestavine zaključnega poročila o poteku zagovorništva so: zagovornikova opažanja pri otroku ob srečanjih, morebitne spremembe od prvega do zaključnega srečanja in ob pisanju izjave, opis sodelovanja matere in/ali očeta pri dogovarjanju za srečanja med zagovornikom in otrokom, upoštevanje priporočila, da starši ne bodo vplivali na otroka, ter odločitev glede otrokovega sodelovanja  na zaključnem srečanju.

Zagovornik v zaključnem poročilu ne piše, kaj je povedal otrok, otrokove želje so napisane v izjavi. Izjava otroka se v zaključnem poročilu ne razlaga.

Zagovornik v zaključnem poročilu opiše tudi morebitne druge posebnosti, ki jih je opažal v času poteka zagovorništva.

Zagovornik pripravi zaključno poročilo o poteku zagovorništva pred zaključnim srečanjem. Poročilo služi kot priprava na zaključno srečanje.

Po zaključnem srečanju zagovornik poročilo po potrebi dopolni in ga čim prej pošlje koordinatorju. Usklajeno in podpisano poročilo skupaj z izjavo otroka ter poročilom

koordinatorja koordinator takoj pošlje Varuhu.

Poročilo napiše tudi koordinator in v njem posreduje informacije, s katerimi razpolaga, npr. sodelovanje staršev v procesu zagovorništva idr .

Varuh poskrbi za pravočasno pošiljanje poročila koordinatorja in zaključnega poročila zagovornika z izjavo otroka CSD / sodišču. Izjemoma lahko Varuh za to zadolži koordinatorja.Če je zagovornik postavljen z odločbo CSD ali s sklepom sodišča, zaključno poročilo o poteku zagovorništva in kopijo izjave otroka Varuh pošlje pristojnemu CSD oziroma sodišču. Vsi deležniki v procesu zagovorništva otrok so dolžni ravnati s poročili in izjavami z največjo mero skrbnosti. Dokumentacije o postopku zagovorništva deležniki ne smejo dati ljudem, ki jim ni izrecno namenjena. V Ljubljani, april 2018