Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

ENOC

Varuh človekovih pravic bo svoje pravno mnenje glede obravnave primera odvzema otrok predstavil na ESČP

Simbolna slika: pleteni medvedki ponazarjajo otroke

Varuh človekovih pravic (Varuh) dogajanje v zvezi z odvzemom treh otrok spremlja že od vsega začetka in je v tem primeru neprestano aktiven. Sprožil je mnoge postopke ter večkrat ukrepal v skladu s svojimi pooblastili.

Ob odvzemu otrok je Varuh javno apeliral na pristojne in odgovorne, da je odvzem otrok skrajni ukrep in da mora potekati na human način. Vsi občutljivi postopki, se morajo izvajati z največjo mero občutljivosti do udeleženih otrok, ki jih ravnanja pristojnih ne smejo še dodatno travmatizirati. V zvezi s tem je Varuh človekovih pravic oblikoval priporočila, ki so bila objavljena tudi v letnem poročilu Varuha za leto 2021. Varuh je priporočal sodiščem, da dosledno upoštevajo, da morajo biti vsi postopki v povezavi z otroki humani in da mora biti otrokova korist glavno vodilo. Prav tako je priporočal sodiščem, da mora biti skladno s 3. členom Konvencije (OZN) o otrokovih pravicah, v postopkih, kjer je vloženo pravno sredstvo in so udeleženi otroci, zadeva hitro in brez odlašanja predložena višjemu sodišču v nujno odločanje.

Na podlagi Varuhovih ugotovitev in posredovanj je bil na primer odpravljen zastoj v postopku, zadeva je postala preglednejša. Varuh ugotavlja, da v tovrstnih postopkih lahko prihaja do kršitve pravice sojenja v razumnem roku, lahko tudi do netransparentosti postopka in ne obrazložitev otrokove koristi. Opozoril je tudi na sistemsko težavo, ko zaradi nujnih aktivnosti sodišča na prvi stopnji pritožbe strank niso nemudoma posredovane v reševanje druge stopnje, zaradi česar se postopki lahko zavlečejo za več mesecev, kar je izrecno v nasprotju z otrokovo koristjo.

Na Varuhovo iniciativo je Ministrstvo za pravosodje zavzelo stališče glede postopkov, v katerih se odloča o otrocih in se morajo obravnavati kot nujni v času poletnih počitnic, ob epidemijah ali podobnih izrednih dogodkih, ki v večjem obsegu omejujejo redno izvajanje sodne oblasti. Z mnenjem Ministrstva za pravosodje je Varuh seznanil sodišča.

Varuh je večkrat opozoril, da mora vsak državni organ, tudi sodišče, skladno s Konvencijo o otrokovih pravicah pri odločanju vedno upoštevati tudi največjo korist otrok. To velja v vseh primerih in v vseh situacijah. Stalno opozarja tudi na potrebo po čim hitrejšem vodenju postopkov, v katerih se odloča o položaju otrok. Varuh človekovih pravic se je v zvezi s tem primerom decembra 2022 obrnil tudi na Evropsko sodišče za človekove pravice in smo danes 14. 3. 2023 prejeli odobritev ESČP, da lahko v zadevi interveniramo, kot tretja stran. Varuh je namreč sodiščem že v letnem poročilu za leto 2021 (str. 696 - 700) na podlagi obravnavanega primera »Kršitev pravice do naravnega sodnika« priporočil, da pri (pre)dodeljevanju sodnih zadev dosledno upoštevajo vnaprej določena merila v skladu z določbami Zakona o sodiščih in Sodnega reda, saj Ustava RS varuje pravico do sodnega varstva, del katere je tudi pravica do naravnega oziroma zakonitega sodnika.

 Glede konkretnega primera, drugih podrobnosti v skladu z Zakonom o Varuhu človekovih pravic, Varuh ne more in ne sme razkrivati, niti komentirati, saj so postopki pri njem zaupni, predvsem pa vodeni ob skrbnem zavedanju pomena otrokove največje koristi. Isti zakon Varuhu tudi omejuje možnost vsebinske obravnave zadev, o katerih se odloča v odprtih pravnih postopkih. Poudarja pa, da morajo biti v postopkih pred sodiščem otrokom zagotovljene vse pravice, sodišča pa morajo odločati njim v prid. Prav tako Varuh ocenjuje, da javni diskurz v konkretnem primeru ni v največjo korist otrok, saj lahko razkrivanje podrobnosti posameznega primera, stisko otrok le še povečuje.

Natisni:



Evropska mreža ombudsmanov za otroke (ENOC)
je bila ustanovljena leta 1997 na Norveškem.

Varuh človekovih pravic RS je član ENOC-a od leta 2002.

Cilj držav, vključenih v ENOC,
je uresničevanje vsebin Konvencije o otrokovih pravicah, osveščanje javnosti o pravicah otrok in dodatna prizadevanja za implementacijo vsebin konvencije v zakonskih ureditvah posameznih držav.

V okviru ENOC-a si članice izmenjujejo podatke, pristope, strategije in rezultate primerjalnih analiz, nudijo pa tudi pomoč posameznim uradom pri oblikovanju oziroma večanju avtonomije v odločanju in delovanju v matični državi.

Članice ENOC-a so avtonomne in

  • nadzorujejo delo vladnih služb, organov in ministrstev
  • preiskujejo kompleksna vprašanja (trgovina z otroki, nasilje)
  • spodbujajo ustrezne raziskave,
  • sodelujejo pri odločitvah, ki vplivajo na pravice in blagostanje otrok.

 

Poročila Varuha na letnih srečanjih ENOC-a (European Network for Ombudspersons for Children)