Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Neupravičen zastoj v kazenskem postopku

Eden izmed centrov za socialno delo je Varuhu človekovih pravic RS (Varuh) sporočil, da na Okrožnem sodišču v Celju pod opr. št IK 44755/2010 teče kazenski postopek zaradi spolnega nasilja nad mladoletno osebo že tri leta, kar nedvomno ni v korist mladoletne  oškodovanke. Varuh je nemudoma pristopil k ugotavljanju okoliščin, zaradi katerih naj bi po zatrjevanju centra za socialno delo prišlo do zastoja v obravnavanju te zadeve.

Sodišče je sporočilo, da je bila obtožnica vložena že 20. 5. 2010, po končani preiskavi, ugovor zagovornika (po pooblastilu) zoper obtožnico pa je bil vložen (šele) 12. 12. 2011. Zanimiv je bil tudi podatek, da je bil v tej zvezi vložen še en ugovor zagovornika (tokrat po uradni dolžnosti) zoper obtožnico, in sicer skoraj deset mesecev kasneje: 10. 9. 2012. Zadeva je bila nato 12. 10. 2012 predložena zunaj obravnavnemu senatu, ki do priprave prvega odgovora sodišča Varuhu o vloženih ugovorih še ni odločil. Ob tem je sodišče pripomnilo, da zadeva po določilih ZKP ni prioritetna. Iz odgovora sodišča pa ni bilo mogoče razbrati, zakaj je bila obtožnica očitno naknadno vročena še enemu zagovorniku obdolženca, zato smo od sodišča zahtevali dodatno pojasnilo. Sodišče je sporočilo, da je bila obtožnica prvemu zagovorniku vročena 1. 12. 2011 – ta zagovornik je bil obdolžencu postavljen ob odreditvi pripora, ki je bil kasneje odpravljen, zagovornika pa je sodišče razrešilo. Nato je bil obdolžencu ponovno postavljen zagovornik po uradni dolžnosti, ki mu je bila obtožnica vročena 13. 9. 2012. Sodišče je ob tem sporočilo, da je do kasnejšega odločanja o ugovorih zoper obtožnico prišlo izključno zaradi preobremenjenosti strokovne sodelavke z nujnimi zadevami. Hkrati je predsednik sodišča sporočil, da je zaradi starosti zadeve v okviru svojih pooblastil iz 71c. člena Zakona o sodiščih že ukrenil vse potrebno in je o ugovorih že bilo odločeno na seji 14. 1. 2013.

S tem je bilo posredovanje Varuha v smislu pospešitve izpostavljenega kazenskega postopka sicer zaključeno, vendar nismo mogli spregledati dvojnega vročanja obtožnice – v nerazumno dolgem obdobju (ko sta od vložitve obtožnice v tako občutljivi zadevi do odločitve o ugovorih zoper njo pretekli več kot dve leti in pol!). Od sodišča smo zato zahtevali še pojasnilo teh okoliščin. Tokrat je predsednik sodišča pojasnil, da je bil prvi zagovornik obdolžencu postavljen, ko mu je bila odvzeta prostost. Ker je bil kasneje pripor odpravljen, je preiskovalna sodnica s sklepom z dne 19. 10. 2009 zagovornika po uradni dolžnosti razrešila. Zaradi teže kaznivega dejanja pa je bilo treba obdolžencu ob vložitvi obtožnice ponovno postaviti zagovornika po uradni dolžnosti, saj si ga sam ni najel. Predsednik sodišča je po podrobnem pregledu kazenskega spisa ugotovil, da je na obtožnico 10. 6. 2010 takratna sodnica z roko zapisala odredbo, da se obtožnica vroči obdolžencu in zagovorniku. Pod omenjeno odredbo je pripis strojepiske, da je ta spis prejela 24. 11. 2011, torej skoraj leto in pol kasneje. Očitno pa strojepiski spis ni bil predložen preko kazenske pisarne, temveč neposredno, kar pomeni po ugotovitvi predsednika sodišča odstop od predpisanega načina dela za elektronski K vpisnik. Predsednik sodišča je nadalje ugotovil tudi, da je sodnica odredila vročitev obtožnice zagovorniku, kljub temu, da ob pisanju te odredbe obdolženec zagovornika sploh ni imel, saj ga je preiskovalna sodnica razrešila že 19. 10. 2009. Spis je bil ves čas od 17. 5. 2010 do 1. 12. 2011«pisan« na sodnico, ki bi za realizacijo svoje odredbe po mnenju predsednika sodišča morala izkazati večjo aktivnost, morala pa bi tudi poskrbeti, da bi bil ob vložitvi obtožnice zaradi teže kaznivega dejanja postavljen zagovornik po uradni dolžnosti. Kot je sporočil predsednik sodišča, je te svoje ugotovitve vložil tudi v osebni spis sodnice, ker je ocenil, da gre za podatek, ki je pomemben za oceno njenega dela. Hkrati je na podlagi pooblastil iz 71c. člena Zakona o sodiščih poskrbel, da je kazenski postopek v predmetni zadevi končno stekel in je bil v njej že razpisan predobravnavni narok.

Ugotovitev Varuha, da je bila pobuda v izpostavljenem primeru utemeljena, se ponuja sama po sebi. Posredovanje Varuha je bilo tudi uspešno, poleg tega pa so se na tej podlagi ugotovile tudi pomanjkljivosti v obravnavanju te zadeve. Kot primerno pa Varuh ocenjuje ravnanje predsednika sodišča, ki je uporabil svoja zakonska pooblastila in poskrbel tudi za nadaljevanje kazenskega postopka. 6.3-45/2012

Natisni: