Pobudnik je nekdanji načelnik upravne enote, ki je bila pod njegovim vodstvom zelo uspešna in je prejela več nagrad. Minister za javno upravo ga je ob izteku mandata pisno povabil, naj se prijavi na javni natečaj za položaj načelnika. V natečajnem postopku se je izkazal kot edini primerni kandidat, vendar ga je minister obvestil, da ne bo izbral nobenega izmed prijavljenih kandidatov, ter ga povabil, naj se ponovno prijavi na ponovljen javni natečaj. Na mesto načelnika je minister nato imenoval kandidatko, ki je bila v ponovljenem javnem natečaju ocenjena slabše od pobudnika. Minister je odklonil osebni pogovor s pobudnikom.
Ministru za javno upravo (MJU) smo v dopisu predlagali, naj se opredeli do naših navedb in navedb pobudnika. Predvsem nas je zanimalo, zakaj je minister pobudnika dvakrat izrecno povabil h kandidaturi na javnem natečaju, čeprav vse kaže na to, da je bil že v začetku odločen, da ga ne bo imenoval. Dvakratno vabilo je tako videti kot zavajanje, tudi zato, ker ni ugodil želji po osebnem pogovoru. Navedli smo še, da se zavedamo, da je odločitev o izbiri kandidata v pristojnosti ministra za javno upravo in mu je ni treba posebej obrazložiti.
Minister je v odgovoru navedel, da si je pobudnik napačno tolmačil oba dopisa. Prvi dopis je bil poslan vsem tedanjim načelnikom upravnih enot, šlo pa je samo za vljudnostno pismo, s katerim je minister želel vsem tedanjim načelnikom upravnih enot sporočiti, da obstaja možnost ponovnega imenovanja in da se veseli morebitnega nadaljnjega sodelovanja, če bi se v izbirnem postopku izkazalo, da je dosedanji načelnik še vedno najprimernejši kandidat za ta položaj glede na vizijo in razvojne cilje državne uprave. Z drugim dopisom ni želel kakor koli zavajati, saj takrat še ni mogel vedeti, kdo so kandidati, ki so se prijavili v ponovljenem postopku, še manj pa, katere kandidate bo posebna natečajna komisija uvrstila na seznam primernih po svoji strokovni usposobljenosti za zasedbo navedenega položaja. Zavrnil je tudi očitek, da ga ni povabil na osebni pogovor. Odločil se je namreč, da neobvezen pogovor opravi le s tistimi kandidati, ki jih je posebna natečajna komisija ocenila kot primerne po svoji strokovni usposobljenosti, jih pa še ni osebno poznal. Pobudnika je osebno poznal že od prej, saj je bil pred tem več mandatov na položaju načelnika.
Minister je zavrnil naše pomisleke, vendar nas s svojo razlago ni prepričal. Iz posredovanega poročila nismo razbrali razlogov za odločitev o izbiri kandidatke, res pa je, da mu tega po zakonu ni treba posebej obrazložiti. Vendar pa Etični kodeks Vlade Republike Slovenije zavezuje podpisnike, da bodo javnosti odkrito, jasno in nedvoumno pojasnjevali stališča o vprašanjih s svojega delovnega področja ter razloge za svoje odločitve. Podpisniki so se zavezali tudi, da se bodo izogibali obljubam in ravnanjem, ki bi zavezovali državo oziroma njene ustanove k obveznostim, ki so nedorečene, neizvedljive ali škodljive. Opisano ravnanje do pobudnika tem standardom ni sledilo. 4.3-4/2008
