Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Dostopnost pravic psihiatričnim bolnikom – posledice nestrokovnega in premalo skrbnega obravnavanja pristojnih organov

S predstavitvijo primera želimo opozoriti na posledice neustreznega in premalo skrbnega obravnavanja pristojnega organa, zaradi katerega bi pobudnik lahko užival pravice po Zakonu o vojnih invalidih (ZVojI), tako pa je zaradi zamude zakonskega roka izgubil možnost pridobiti status in pravice po tem zakonu.

Pobudnik je zbolel v času služenja vojaškega roka in bil leta 2001 spoznan za nesposobnega za nadaljnje služenje vojaške službe. Sledilo je dolgoletno zdravljenje s pogostimi hospitalizacijami v psihiatrični bolnišnici. V tem času je bil nezaposlen, prejemal je le denarno socialno pomoč. Za urejanje svojega socialnega statusa in s tem povezanih pravic je bil povsem nesposoben. V postopkih mu je pomagala mama, ki se je po pomoč obrnila na center za socialno delo (CSD), zavod za zaposlovanje in upravni organ, pristojen za vojaške zadeve. Nobeden od teh ni svetoval postopka obravnave po ZVojI. Šele ko se je pobudnik leta 2008 srečal z znancem na kontrolnem pregledu v psihiatrični bolnišnici in mu je ta zaupal, da je svoj status zaradi posledic bolezni, zaradi katere je zbolel na popolnoma enak način (med služenjem vojaškega roka), uredil na podlagi ZVojI, se je pobudnik napotil na pravi naslov, vendar prepozno. Upravni organ je moral njegovo vlogo za priznanje statusa vojnega invalida zaradi zamude zakonskega roka za vložitev zahteve zavreči.

ZVojI namreč določa, da je vojaški mirnodobni invalid oseba, ki je v miru pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem vojaške dolžnosti ali pri opravljanju dolžnosti v vojaški šoli, kjer se šola, dobil okvaro zdravja. Zahteva za priznanje statusa vojnega invalida na podlagi okvare zdravja, ki je nastala zaradi bolezni, se lahko vloži najpozneje v petih letih po domnevnem nastanku bolezni.

Obravnavani primer kaže na nedopustno ravnanje vseh pristojnih organov, ki so bili vključeni v obravnavo pobudnikovega statusa in njegovih optimalnih možnosti uveljavljanja zakonskih pravic. Zaradi nepoznavanja predpisov, slabega in malomarno opravljenega strokovnega dela ter nepovezanosti se namreč lahko zgodi, da ostane posameznik, ki je prava neuka stranka, brez ustrezne oziroma zanj najboljše pomoči in obravnave. Organ, na katerega se stranka obrne v upravni zadevi, mu mora po zakonu nuditi vso strokovno pomoč. Toliko bolj, če gre za osebo, ki se zaradi narave svoje bolezni težko znajde v postopkih. Pobuda je bila utemeljena. 5.7-44/2009

Natisni: