V poročilu za leto 2012 (str. 115 - 118) smo že izpostavili vprašanje učinkovitega pravnega sredstva oškodovanca v primeru nestrinjanja z odločitvijo državnega tožilca. V nadaljevanju obravnavanja te problematike smo tudi Ministrstvu za pravosodje (MP) predlagali, da se opravi skrben premislek o morebitni dopolnitvi zakonodaje v tem delu. Hkrati smo menili, da bi bilo treba zaradi izboljšanja (sedaj neugodnega) položaja oškodovanca v kazenskem postopku nujno čim prej razmisliti tudi o podaljšanju roka na npr. 30 dni (sedaj osmih dni), v katerem lahko oškodovanec ob pogojih iz 60. člena ZKP začne pregon sam. To je po naši oceni potrebno že zaradi zagotovitve možnosti celovite seznanitve z vsem zbranim (tožilskim) gradivom in zagotovitvijo ustrezne (brezplačne) pravne pomoči.

V odzivu na to naše posredovanje je MP navedlo svoja prva razmišljanja in dileme, ki se odpirajo v zvezi s predlogom o določitvi (novega) pravnega sredstva oškodovanca. Hkrati nas je obvestilo, da bo izpostavljeno področje na podlagi našega predloga še podrobneje proučilo. MP je sicer pojasnilo, da (kot smo navedli tudi sami) Zakon o državnem tožilstvu (ZDT-1) že opredeljuje določene možnosti v okviru institutov splošnih navodil in strokovnega nadzora (Deveto poglavje ZDT-1). Navedenemu dodaja še institut politike pregona, s katero generalni državni tožilec v skladu z drugim odstavkom 145. člena ZDT-1 opredeli zlasti: vrste zadev, ki se obravnavajo prednostno, okvirne usmeritve za zavrženje kazenskih ovadb oziroma uporabo odloženega pregona, poravnavanja, kaznovalnega naloga, za postopke na podlagi sporazuma o krivdi ali priznanju krivde in druge poenostavljene postopke, za uvedbo sodne preiskave oziroma preiskovalnih dejanj ali vložitev neposrednih obtožnih aktov, kaznovalno politiko, ki jo bo državno tožilstvo za posamezna kazniva dejanja in kategorije storilcev uveljavljalo s predlogi za izrek sankcij in pritožbami zoper izrečene sankcije, okvirne podlage za uporabo pravnih sredstev, načine usmerjanja policije in drugih pristojnih državnih organov in institucij ter priporočila in napotke za uspešno delo državnih tožilstev.

Pri tem se MP strinja, da je zakonska pravica in dolžnost državnega tožilca kot državnega organa in stranke v kazenskem postopku, da zagotovi zadostno preiskavo dejstev, na podlagi katerih se nato odloči, ali so podani pogoji za kazenski pregon ali ne. Hkrati je v skladu z načelom legalitete kazenskega pregona državni tožilec dolžan začeti kazenski pregon in pri njem vztrajati, če je podan utemeljen sum, da je oseba storila kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Ob tem bi določitev pravice do pritožbe oziroma drugega ustreznega pravnega sredstva zoper zavrženje kazenske ovadbe pomenila poseg v koncept predkazenskega in kazenskega postopka, ki sproža kar nekaj vprašanj - na primer o pristojnem organu za odločanje o takem pravnem sredstvu oškodovanca (ali »senat« višjih ali vrhovnih državnih tožilcev, ali pa mogoče sodišče, ki bi torej najprej državnemu tožilcu na podlagi pritožbe oškodovanca naložilo, da mora preganjati, nato pa odločalo tudi o zahtevi za preiskavo in kasneje o obtožnem aktu?). Dodaja tudi, da bo določitev novega pravnega sredstva vsekakor imela posledice tudi na področju trajanja postopkov ter predvidoma tudi določene finančne in kadrovske posledice.

MP je tudi pojasnilo, da Direktiva 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. 10. 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ (Direktiva) v 11. členu določa obveznost držav članic, da zagotovijo, da imajo žrtve v skladu z njihovo vlogo v ustreznem sistemu kazenskega pravosodja pravico zahtevati presojo odločitve, da se ne izvede pregon. Postopkovna pravila za tako presojo so prepuščena določitvi v notranjem pravu držav članic, navedeni člen Direktive pa napeljuje na razumevanje, da se taka presoja lahko izvede znotraj organa, pristojnega za pregon.

Določbe Direktive je treba v notranji pravni red implementirati do 16. 11.2015. Ob tem je MP sporočilo, da pravkar začenja s pripravo osnutka novele Zakona o kazenskem postopku na podlagi predlogov Ministrstva za notranje zadeve in nekaterih drugih organov, v katero bo vključilo tudi določbe navedene Direktive in še dveh drugih dokumentov pravnega reda Evropske unije.