Pobudnica iz Ljubljane je navajala, da je za njenega (zdaj že) pokojnega sina s strani Okrožnega sodišča v Ljubljani prišlo vabilo obdolžencu v zadevi pod opr. št. II Pom 23621/2009. Vabilu je bila priložena zahteva za preiskavo Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, v njej pa navedeni podatki neke druge osebe iz Maribora z istim imenom in priimkom, kot ga je imel njen sin. Prejeto vabilo jih je vznemirilo. Sin je podal pisno izjavo, naslovljeno na Okrožno sodišče v Ljubljani - Preiskovalni oddelek, v katerem je zapisal svoje podatke in opozoril na pomoto, ki se je zgodila. Izjavo sta s sinom odnesla tudi na vložišče Okrožnega sodišča v Ljubljani in se nato tudi zglasila na sodišču, kjer se je v prisotnosti pobudnice s sinom pogovarjala višja pravosodna svetnica. Sin je s svojo prisotnostjo, rojstnim listom in osebnim dokumentom izkazal svojo identiteto, toda višja pravosodna svetnica je izjavila, da na njegovo ime prihajajo še številne ovadbe. Svetovala je, da si najame odvetnika s pripombo, da sicer "ne vem, kako boste prišli s tega kolesja". Ugotovitev identitete sinu tako ni prinesla pomiritve, ampak grožnjo, da se bo moral za dejanja, ki jih ni storil, še zagovarjati. Po besedah višje pravosodne svetnice bi bilo pričakovati celo hišno preiskavo in prisilno privedbo v Maribor. Za občutljivega in ranljivega fanta, kot je bil pobudničin sin, je bilo to tako hudo breme, da je kmalu nato obupan storil samomor.

Pobudničin sin je v preteklosti že imel slabo izkušnjo s policijo, saj ga je pred desetimi leti brez razloga brutalno napadel kriminalist v civilu, kar mu pustilo hude posledice in strah pred policijo. Spraševala se je, zakaj je bil njen sin sploh vabljen na sodišče kot obdolženec in kako je lahko po ugotovitvi identitete nad njim še visela grožnja, da se bo moral zagovarjati v Mariboru za nekaj, kar ga ne zadeva. Pobudnica se je utemeljeno spraševala, kako deluje administracija slovenskega pravosodja in kako državne institucije uporabljajo bazo podatkov o državljanih.  Ne nazadnje je na njen naslov prispela dokumentacija o dejanjih njej neznanih ljudi, v kateri je kar nekaj zaupnih podatkov.

Okrožno sodišče v Mariboru je pobudnici sicer pojasnilo, da so bile v obravnavanju ene izmed zahtev za preiskavo pri Policijski upravi (PU) Maribor opravljene poizvedbe, v katerih je sodišče iz PPUMaribor, Sektor kriminalistične policije (SKP) prejelo pisni odgovor s sporočilom, da ta oseba stanuje na naslovu pobudnice. Zato je bil nato spis v tej zadevi odstopljen Okrožnemu sodišču v Ljubljani, ki je njenega sina tudi povabilo na zaslišanje.

Varuh je v nadaljevanju obravnavanja zadeve ugotovil, da sta bili v kopiji zahteve za preiskavo podatka o rojstvu in EMŠO številke osumljene osebe ročno popravljena, ne da bi bilo pri tem razvidno, kdo in kdaj je ta podatka popravil. Od Okrožnega sodišču v Ljubljani smo najprej zahtevali pojasnilo o njihovem postopanju po sprejetem sporočilu, da oseba, ki je prejela vabilo sodišča (s pravopisnimi in drugimi napakami) očitno ni tista, ki jo sodišče vabi. Posebej smo poudarili ugotovitev, da je bilo kljub poslanemu dopisu, v katerem je sin pobudnice sodišču pojasnil očitno pomoto pri vabljenju, opravljeno njegovo zaslišanje kot obdolženca. Pri tem smo kot veliko pomanjkljivost ugotovili, da iz zapisnika ne izhaja, da bi sodišče sploh ugotavljalo identiteto osebe, ki jo je zaslišalo, niti ni njenih osebnih dokumentov primerjalo s podatki iz zahteve za preiskavo ter o tem sprejelo kakršnekoli zaključke, čeprav jih je vabljena oseba na to opozorila.

Sodišče je pojasnilo, da je prejelo zaprosilo Okrožnega sodišča v Mariboru s prošnjo, da zasliši obdolženca z istim imenom, kot ga je imel sin pobudnice. Strokovna sodelavka je obdolženčevo identiteto ugotavljala po tipskem obrazcu »zapisnika o zaslišanju obdolženca«, po kakršnem zaslišujejo vsi sodniki in mu v nadaljevanju predočila predmet zaslišanja ter ga seznanila s pravicami, ki gredo obdolžencu. V zapisnik je nato vnesla, kar je obdolženec povedal. Ker je zaznala hudo stisko njenega sina, je pobudnici tudi svetovala, da naj v nadaljevanju postopka pooblasti odvetnika. Ker je bil spis po opravljenem zaslišanju vrnjen Okrožnemu sodišču v Mariboru, pa po pojasnilu (takrat) začasne predsednice Okrožnega sodišča v Ljubljani na podlagi obstoječih podatkovni bilo mogoče natančno ugotoviti, ali gre pri sinu pobudnice "za pravo ali napačno osebo". Strinjala pa se je z našo ugotovitvijo, da bi iz zapisnika o zaslišanju obdolženca moralo izhajati, da je bila ugotovljena drugačna identiteta osebe, kot to izhaja iz zaprosila Okrožnega sodišča v Mariboru.

Pri Varuhu z odgovorom nismo bili zadovoljni in v ponovnem interveniranju na sodišču smo opozorili, da takšno sporočilo kaže, da sodišče v tem primeru ni opravilo ugotavljanja identitete osebe, s katero je bilo opravljeno zaslišanje, saj niti začasna predsednica očitno ni mogla ugotoviti, s katero osebo je Okrožno sodišče v Ljubljani sploh opravilo zaslišanje. To se je zgodilo kljub temu, da je imela strokovna sodelavka pred seboj (drugo) osebo z osebnim dokumentom in rojstnim listom (ki je dokazoval pravo identiteto zaslišane osebe) in še osebo, ki je zatrjevala, da je mati vabljene osebe. Obe osebi sta strokovno sodelavko opozarjali, da je oseba v vabilu sodišča oziroma v zahtevi tožilstva za opravo preiskave očitno druga oseba, kot pa je bil vabljeni.

V ponovnem dopisu Okrožnemu sodišču v Ljubljani smo izpostavili tudi navedbe pobudnice o neprimernem komuniciranju s posmehovanjem in drugimi nepotrebnimi besednimi komentarji strokovne sodelavke in zapisnikarice, ko je sin odgovarjal na postavljena vprašanja. Po naši oceni je takšno ravnanje sodnega osebja povsem nesprejemljivo, posebno ob dejstvu, da je strokovna sodelavka očitno zaznalo hudo stisko njenega sina. Nasvet, ki to v resnici ni bil, je sina pobudnice še dodatno prizadel. Če bi strokovna sodelavka (oziroma sodišče) korektno opravila svojo nalogo, torej najprej ugotovila identiteto vabljene osebe, takšen »nasvet« sploh ne bi bil potreben. Sodišče je v odgovoru na to našo ugotovitev zgolj sporočilo, da ne razpolaga s spisom zadeve in da tragični dogodek globoko obžaluje.

V tej zadevi smo se obrnili tudi na Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) z zahtevo s pojasnilom postopanja PU Maribor glede na zaprosilo Okrožnega sodišča v Mariboru o bivališču osebe z imenom sina pobudnice. MNZ je sporočilo, da je bilo s pregledom dokumentacije ugotovljeno, da je kriminalist SKP PU Maribor za sodišče pripravil dopis, v katerem je navedel napačen naslov iskane osebe. Na podlagi te ugotovitve je Služba direktorja PU Maribor pismo Varuha poslala v nadaljnji postopek Specializiranemu oddelku Vrhovnega državnega tožilstva RS. Vodstvo PU je s kriminalistom, ki je pripravil dopis, opravilo tudi razgovor, v katerem ga je opozorilo na storjeno napako in pozvalo k doslednemu opravljanju službenih nalog, ni pa izvedlo drugih ukrepov.

Tako smo v odgovoru PU Maribor ostali brez pojasnila okoliščin, kako je lahko prišlo do tako velike napake pri ugotavljanju identitete obdolženca. Ukrepi PU Maribor so bili sprejeti očitno le na podlagi pregleda dokumentacije, ne da bi bil obravnavan sum kaznivega dejanja nevestnega dela v službi. V tem delu je zadeva sicer še v obravnavanju pri Specializiranem oddelku Vrhovnega državnega tožilstva RS. Kljub temu pa smo MNZ prosili za nadaljnja pojasnila in zahtevali dopolnitev odgovora s pojasnilom, kako je do zamenjave identitete obdolženca in do posredovanja napačnega podatka bivališča sodišču sploh lahko prišlo. Zanimalo nas je tudi, ali je ta napaka morda posledica sistemskih razlogov, ali je možno, da se podobna napaka še kdaj ponovi in če, kakšni ukrepi so bili sprejeti, da se to ne bi več zgodilo. Prosili smo tudi za utemeljitev odločitve, da je PU Maribor s kriminalistom, glede na težo storjene napake, opravila (le) razgovor, ne da bi bil zoper njega sprožen še kakšen drug postopek.

Po oceni MNZ v tem primeru ni šlo za sistemsko napako, ampak "za splet okoliščin, kot so v evidencah nepregledno strnjeni zapisi osebnih podatkov, zelo podobni osebni podatki dveh oseb in človeško napako." Po oceni vodstva PU Maribor je sprejeti ukrep zoper kriminalista (to je opozorilo na dosledno opravljanje nalog) zadostoval za nadaljnjo strokovno in zakonito izvajanje nalog. Hkrati je pripomnilo, da je vodstvo PU Maribor tudi ocenilo, da napaka kriminalista v sistemu državnih organov in služb ne bi smela imeti bistvenega vpliva na postopek ugotavljanja identitete in nadaljnji postopek pred sodiščem. Za napako kriminalista se je PU Maribor pobudnici sicer v pismu iskreno opravičila.

Zbrano gradivo (prejeti odgovori na naše poizvedbe in odgovori, ki ste jih prejeli sami) v tej zadevi nedvomno kažejo na napako, ki jo je storil kriminalist SKP PU Maribor, ko je Okrožnemu sodišču Mariboru poslal napačne podatke o bivališču iskane osebe. Ta napaka kriminalista je tudi razlog, da je bil sin pobudnice povabljen kot obdolženec na Okrožno sodišče v Ljubljani. To pa, kot smo že poudarili v posredovanju pri takratni začasni predsednici Okrožnega sodišča v Ljubljani, ugotavljanja identitete osebe, s katero je bilo opravljeno zaslišanje, ni opravilo. Varuh zato ugotavlja, da postopek sodišča ni bil ustrezen in pobudo šteje za utemeljeno.

Ob zaključku obravnavanja te pobude smo Okrožnemu sodišču v Ljubljani zastavili vprašanje, ali je bil izpostavljeni primer kakorkoli obravnavan in ali so bili sprejeti ukrepi, da se podobne nepravilnosti ne bi ponovile. Predsednik sodišča je v tej zvezi sporočil, da ta tragičen dogodek opozarja na nujnost po večji previdnosti pri preverjanju in ugotavljanju osebne identitete. Meni pa, da disciplinsko ukrepanje zoper strokovno sodelavko in sodno zapisnikarico, ki sta v konkretnem primeru sodelovali, ni smiselno, saj se je slednja že upokojila, strokovna sodelavka pa odhaja v pokoj. Tragični dogodek na sodišču sicer globoko obžalujejo, sporočil pa je, da ni v običajnem postopanju sodišč, da bi se stranki oziroma v tem primeru - pobudnici – opravičili oziroma izrekli sožalje. Takšno stališče predsednika sodišča je po mnenju varuhinje človekovih pravic posebej zaskrbljujoče, saj neposredno prizadetemu posamezniku – v tem primeru materi pokojnega sina - odreka njegovo človeško dostojanstvo. 6.0-51/2010