Na Varuha človekovih pravic RS (Varuh) se je obrnila pobudnica, ker je menila, da Inšpektorat Republike Slovenije brez podlage ruši stanovanjske barake. Zadevo smo preverili tako na Inšpektoratu Republike Slovenije za okolje in prostor (IRSOP) kot pri Upravni enoti Ljubljana, izpostava Šiška (UE).
Na podlagi predloženih listin in opravljene poizvedbe na UE smo ugotovili, da je UE 20. 7. 2006 investitorju izdala gradbeno dovoljenje za rušitev devetih stanovanjskih barak. Zahteve prizadetih domnevnih lastnikov barak za obnovo postopka so bile s sklepi zavržene, vendar jih je Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) z odločbo z dne 14. 1. 2008 odpravilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek. Po prejetju odločitve MOP z dne 14. 1. 2008 UE ponovnega postopka ni uvedla. Pojasnili so, da so predmetni spis poslali na sodišče, ker so prizadeti prebivalci 11. 6. 2007 vložili tožbo zoper investitorja (zaradi izstavitve zemljiškoknjižne listine zaradi pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem in pridobitve nadomestnega stanovanja ter izplačila odškodnine) ter podali predlog za izdajo začasne odredbe in predlog za zaznambo spora.
UE je šele dne 24. 7. 2008 izdala sklep, s katerim je bila odložena izvršitev gradbenega dovoljenja z dne 20. 7. 2006 (da se dovoli rušitev devetih stanovanjskih barak), dokler se ne odloči o obnovi postopka. Dne 6. 8. 2008 pa je UE izdala še sklep, s katerim se postopek v zadevi rušitve devetih stanovanjskih barak prekine zaradi rešitve predhodnega vprašanja. Prekinitev postopka traja, dokler ne bo predhodno vprašanje rešeno s pravnomočno sodbo.
Glede na to, da iz priloženih sklepov z dne 24. 7. 2008 in 6. 8. 2008 ne izhaja, da bi se stanje v zadevi spremenilo od 14. 1. 2008, ko je UE prejela spis od MOP in ga nato zaradi vložene tožbe posredovala na sodišče, je popolnoma nesprejemljivo, da je UE sklepa izdala (očitno ob enakem dejanskem stanju, kot je bilo ob prejetju spisa od MOP) po petih oziroma šestih mesecih od prejetja spisa. Pogoji za obe odločitvi sta očitno obstajali že takrat, ko so prejeli zadevo v ponovno odločanje (ali vsaj, ko so se seznanili z vloženo tožbo), zato bi morali po določilih Zakona o upravnem postopku (ZUP) in načelih dobrega poslovanja odločiti že tedaj. Morebitno sklicevanje na to, da so spis poslali sodišču oziroma ga v nadaljevanju niso imeli, je brezpredmetno.
Na te nepravilnosti smo UE opozorili in zahtevali, naj nam pojasni razloge, zakaj sta bila sklepa izdana v sedmem oziroma osmem mesecu, in ne takoj po prejetju spisa oziroma ko so prejeli informacijo o vloženi tožbi. UE nam kljub urgenci po treh mesecih (v času pisanja tega poročila) še ni odgovorila.
Pobuda je v delu, ki se nanaša na delo UE, utemeljena, saj kot izhaja iz dosedanje obravnave zadeve, UE pri izdaji obeh sklepov ni postopala po določilih ZUP niti načelih dobrega poslovanja. V obravnavani zadevi gre tudi za neodgovarjanje UE Varuhu. Pri delu IRSOP pa nismo ugotovili nepravilnosti. 7.1-34/2008
