Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Plačilo institucionalnega varstva za odrasle osebe z motnjo v duševnem in telesnem razvoju za čas, ko so v domači oskrbi

Varuh je predlagal, da se osebam z motnjo v duševnem in telesnem razvoju (v nadaljevanju: upravičenci), ki so v celodnevnem institucionalnem varstvu, povrne del sredstev, ki jih namenjajo za plačilo zavodske oskrbe, za čas, ko so v domači oskrbi (npr. med vikendi, dopusti). Mnogi starši namreč svoje polnoletne otroke jemljejo iz zavodov, da vsaj določeno obdobje preživijo z njimi v domačem okolju. V tem času morajo pokriti vse stroške, ki jih imajo z oskrbo svojih otrok v domačem okolju, saj t. i. »žepnina« upravičencev (kar ostane po plačilu institucionalnega varstva) za njihove posebne potrebe ne zadošča (diete, pomoč pri negi in oskrbi, ki je starši sami ne zmorejo v celoti opraviti, inkontinenčni pripomočki ipd.).

Varuh je predlog pristojnemu MDDSZ posredoval že leta 2011, ki se je takrat strinjalo, da je treba problematiko urediti na ustrezen način in rešitev napovedalo z zakonom o dolgotrajni oskrbi. MDDSZ smo tokrat predlagali, da se ne čaka več na uveljavitev zakona o dolgotrajni oskrbi, ampak se vprašanje znižanja prispevka upravičenca k plačilu institucionalnega varstva za čas, ko je ta v domači oskrbi, pravičneje uredi s spremembo veljavnih predpisov.

MDDSZ predloga ni sprejelo. Sporočilo je svoje stališče, da je treba določila Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (v nadaljevanju: Uredba) upoštevati tudi v zakonu o dolgotrajni oskrbi, ki ga pripravlja Ministrstvo za zdravje. Dodalo je, da mora biti kljub odsotnosti nekaterih uporabnikov (med vikendi, prazniki, dopusti zakonitih zastopnikov), sistem storitve institucionalnega varstva za odrasle osebe z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, še vedno v celoti vzpostavljen (enote se v tem času ne zaprejo), pri čemer glede na to, da v navedenih primerih odsotnost praviloma ne traja dlje časa in v strnjenem obdobju (ko je sicer možno prekiniti dogovor), ne more priti do znižanja mesečnega stroška (plačila) storitve, razen v delu, ki se nanaša na zagotavljanje prehrane oziroma znižanih stroškov živil (kar v skladu z navedeno Uredbo pomeni znižanje prispevka zadnjemu plačniku storitve, ki je običajno občina).

MDDSZ je poudarilo, da se storitev institucionalnega varstva ne zagotavlja zgolj osebam z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, pač pa tudi drugim upravičencem (starejši, osebe z demenco, osebe s težavami v duševnem zdravju…) pri čemer za primere odsotnosti kot tudi plačevanje storitev in določanje oprostitev v predpisih veljajo enotna določila. MDDSZ je bilo mnenja, da delna sprememba veljavne zakonodaje, kot jo predlaga Varuh, zato ne bi bila ustrezna kot tudi ne uravnotežena z vidika pravic drugih upravičencev do institucionalnega varstva.

Varuh se strinja s stališčem ministrstva, da morajo za uravnoteženost pravic različnih skupin upravičencev do institucionalnega varstva za primere odsotnosti kot tudi za plačevanje storitev institucionalnega varstva in določanje oprostitev v predpisih veljati enotna določila. Slednje pa po mnenju Varuha terja razmislek v smeri, da se ustreznejše rešitve, ki bodo omogočale začasno prehajanje uporabnikov v domače okolje, poiščejo za vse upravičence do celodnevnega institucionalnega varstva. Varuh je prepričan, da bi se lahko tudi na tak način podprlo proces deinstitucionalizacije, zato bo pri svojih stališčih vztrajal tudi v prihodnje. (9.0-3/2019)

 

 

Natisni: