Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Problematika javnih prireditev


Varuh človekovih pravic RS (Varuh) je tako na konkretni ravni kot tudi sistemski obravnaval primere, ko gospodarska družba nima soglasja za obratovanje v podaljšanjem obratovalnem času, prijavi prireditev in hkrati zaprosi za izdajo dovoljenja za prireditev. Menimo, da tovrstna ravnanja lahko pomenijo obid veljavne zakonodaje, lahko celo  izigravanje pravne države. Na  ministra za notranje zadeve, dr. Gregorja Viranta, je Varuh zato  naslovil več opozoril in predlogov, saj  ocenjujemo, da bi opisana situacija verjetno terjala ponovno proučitev ustreznosti veljavne zakonodaje, ki ne bi omogočala tovrstnih izigravanj.

Pravica do zbiranja je ustavna pravica, zagotovljena z 42. členom Ustave Republike Slovenije, in je že na podlagi ustave zagotovljena vsakomur, zato Zakon o javnih zbiranjih (Uradni list RS, št. 64/11-UPB5), ki ureja zgolj način uresničevanje te pravice, v 1. členu določa, da ima vsakdo pravico organizirati javne shode in prireditve in se jih udeleževati. V nadaljevanju zakon organizatorja obvezuje, da mora na prireditvi zagotoviti zadostne ukrepe za zagotovitev reda, varnosti življenja in zdravja udeležencev in drugih oseb, varnosti premoženja, varnosti javnega prometa, varstva okolja in da mora v primeru, če se na prireditvi opravljajo dejavnosti, ki jih urejajo drugi predpisi, biti izpolnjeni tudi pogoji, ki jih za opravljanje dejavnosti določajo ti predpisi.

Gostinsko dejavnost pa ureja Zakon o gostinstvu (Uradni list RS, št. 93/07-UPB2), ki v 4. členu določa, da se gostinska dejavnost opravlja v gostinskih obratih ali zunaj njih pod pogoji, ki jih določa zakon in drugi predpisi. Gostinski obrati so funkcionalno povezani in ustrezno urejeni prostori, ki omogočajo opravljanje določene vrste gostinske dejavnosti.

Na podlagi 6. člena Zakona o gostinstvu se gostinska dejavnost lahko opravlja zunaj gostinskega obrata na javnih prireditvah, sejmih in podobno med njihovim trajanjem, vendar vsakokrat največ 30 dni. Posebej zakon določa, da se gostinska dejavnost lahko opravlja zunaj gostinskega obrata med turistično sezono v mestnih jedrih, na kopališčih, na smučiščih in podobno, na predlog pristojnega organa samoupravne lokalne skupnosti pa lahko tudi izven turistične sezone ali za obdobje, daljše od enega leta, če samoupravna lokalna skupnost sprejme akt, s katerim opredeli obdobje dneva, v okviru katerega se sme opravljati gostinska dejavnost. Za opravljanje gostinske dejavnosti zunaj gostinskega obrata morajo biti izpolnjeni pogoji, dotočeni z omenjenim zakonom in drugimi predpisi.

Določitev obratovalnega časa natančneje ureja Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Uradni list RS, št. 78/99, 107/00, 30/06 in 93/07), pri čemer je določitev obratovalnega časa vezana le na obratovalni čas v gostinskih obratih, ne pa tudi na gostinsko dejavnost, ki jo gostinec izvaja izven poslovnih prostorov.

Zakon o javnih zbiranjih ne določa "obratovalnega časa" ad hoc prireditvenega prostora, niti ne omejuje čas trajanja prireditve, temveč ga določi organizator, oziroma je omejen z obratovalnim časom, če prireditve organizira v prostorih, katerim je obratovalni čas določen. Na podlagi 10. člena Zakona o javnih zbiranjih mora namreč organizator, ki organizira javno prireditev v gostinskem obratu, upoštevati tudi Zakon o gostinstvu in Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa in čas prireditve omejiti na obratovalni (ali podaljšani obratovalni) čas. Kadar ]e iz prijave prireditve ali iz vloge za izdajo dovoljenja za izvedbo prireditve razvidno, da organizator organizira javno prireditev v gostinskem obratu v času, za katerega nima dovoljenega obratovalnega časa, se zahteva za izvedbo prireditve, na podlagi Zakona o javnih zbiranjih in ob upoštevanju posebnih predpisov, zavrne. Če pa gostinec organizira javno prireditev izven gostinskega obrata (na ad hoc prireditvenem prostoru), pa obratovalni čas za gostinca ne velja, saj prireditve ne organizira v gostinskem obratu, za katerega je določen obratovalni čas, zato policija ali upravna enota na podlagi veljavnih predpisov nimata pravne podlage, da bi prepovedala takšno zbiranje. Gostinska dejavnost izven gostinskega obrata pa na podlagi predpisov, ki urejajo gostinsko dejavnost, ni vezana na obratovalni čas, razen v primerih, če bi samoupravna lokalna skupnost, na podlagi 6. člena Zakona o gostinstvu sprejela akt, s katerim bi opredelila obdobje dneva, v okviru katerega se sme opravljati gostinska dejavnost zunaj gostinskega obrata.

Glede na to, da Zakon o javnih zbiranjih ureja ustavno pravico do zbiranja, MNZ meni, da bi v izogib morebitnim obidom zakonodaje morali razmisliti o ustrezni spremembi predpisov, ki urejajo gostinsko dejavnost. Dejstvo namreč je, da Zakon o javnih zbiranjih ne ureja gostinske dejavnosti, oziroma da opravljanje gostinske dejavnosti na prireditvi ni predmet odločanja v postopku izdaje dovoljenja za izvedbo javne prireditve. V postopku izdaje dovoljenja za izvedbo javne prireditve se odloča zgolj o dovoljenosti zbiranja ljudi na določenem kraju zaradi izvajanja določene kulturne, športne, zabavne, izobraževalne ali druge aktivnosti in ne o dovoljenosti opravljanja gostinske dejavnosti na prireditvi. Dejavnosti, ki se opravljajo na prireditvi in ki jih urejajo drugi predpisi, se morajo namreč na podlagi 10. člena Zakona o javnih zbiranjih opravljati v skladu s predpisi, ki urejajo to dejavnost. MNZ meni, da bi z morebitno spremembo predpisov o gostinski dejavnosti samoupravna lokalna skupnost lahko določila, kdaj si mora gostinec pridobiti dovoljenje za obratovalni čas oziroma podaljšani obratovalni čas za opravljanje gostinske dejavnosti zunaj poslovnih prostorov (na prireditvah) oziroma kdaj gostincu ni potrebno pridobiti dovoljenja za podaljšani obratovalni čas, če opravlja gostinsko dejavnost na prireditvi.

Poudarjajo, da tudi v tem primeru niti policija niti upravna enota ne bi ob prijavi prireditve oziroma v postopku izdaje dovoljenja za izvedbo javne prireditve odločala o dopustnosti opravljanja takšne dejavnosti na prireditvi, temveč bi nadzor nad opravljanjem gostinske dejavnosti na prireditvi, v skladu z 10. členom Zakona o javnih zbiranjih in posebnimi predpisi opravljal Tržni inšpektorat, ki bi gostinca (ne pa organizatorja prireditve) kaznoval na podlagi predpisov, ki urejajo gostinsko dejavnost.

Minister dr. Gregor Virant je še zapisal, da bo v cilju,  da bi čim bolj strokovno pristopili k rešitvi problema, ki se je pojavil v primeru Lipa, Ministrstvu za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo predlagal skupni sestanek, na katerem bi proučili vse možnosti glede rešitve.

Aktivnosti MNZ v zvezi z reševanjem obravnavane problematike Varuh spremlja. Varuh šteje, da je bilo posredovanje že v tej fazi uspešno, saj so naša opozorila sprožila zavedanje o problematiki, aktivnosti in iskanje rešitev s strani MNZ na tem področju. 5.7 - 55 / 2013

Natisni: