Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

V obstoječe pravice je dovoljeno posegati le izjemoma

Po mnenju Varuha sicer ni sporna zakonska ureditev, ki opredeljuje možnost ponovne presoje pravnomočnih odločb, tudi za primere različnih zlorab pri pridobivanju pravice, vendar pa mora biti takšna ponovna presoja v zakonu predvidena vnaprej. Takšne ponovne presoje Zakon o osebni asistenci do uveljavitve zadnje novele ne ureja, zato po mnenju Varuha poseganje v pravnomočne odločbe, izdane pred uveljavitvijo novele, ne more biti skladno z določbo 158. člena Ustave RS. MDDSZ stališč Varuha ni sprejelo.

* * *

Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) se je med obravnavo pobude srečal z vprašanjem določbe 22.a člena Zakona o osebni asistenci (ZOA), ki je začela veljati novembra 2021 in uveljavlja ponovno ugotavljanje upravičenosti za vse obstoječe uporabnike osebne asistence. Od Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je Varuh prejel pojasnilo, da se institut ponovne ocene uvaja z namenom preizkusa števila ur storitev osebne asistence pri posameznem uporabniku glede na njegovo zdravstveno stanje in dejanske potrebe, z namenom preprečevanja zlorabe pravice do osebne asistence in zagotavljanja osebne asistence osebam, ki jo resnično potrebujejo. Pri tem je Varuh opozoril na nevarnost posega v pravice nekaterih uporabnikov. Kot navaja MDDSZ, se bo lahko z odločbo o ponovni oceni pravice do osebne asistence uporabniku priznalo drugačen (večji ali manjši) obseg ur in drugačno opredelitev vrst storitev osebne asistence oziroma tudi, da do storitev osebne asistence ni upravičen. Predvideva se tudi sprememba ocenjevalnega orodja za ugotavljanje upravičenosti do osebne asistence.

Z novelo ZOA se ne spreminja določb 2., 6. in 7. člena, ki opredeljujejo definicijo osebne asistence, upravičence do osebne asistence in storitve osebne asistence. Po mnenju Varuha se vsebina in opredelitev pravice do osebne asistence z zakonom ne spreminjata, kar pomeni, da ni podana zakonska podlaga za poseganje v s pravnomočnimi odločbami že priznane in pridobljene pravice do osebne asistence. Menimo, da pravnomočnost razmerja posameznika ščiti glede že pridobljenih pravic, razen v primerih, ko drugače določa zakon. Ponovna ocena upravičenosti naj bi se uvedla z namenom preprečevanja zlorabe pravice do osebne asistence in zagotavljanja osebne asistence osebam, ki jo resnično potrebujejo, kar je po mnenju Varuha sicer legitimen razlog, vendar pa to ne opravičuje posegov v pravice, ki so bile posameznikom priznane pred uveljavitvijo novele.

Ustavno sodišče RS v odločbi št. U-I 86/96 z dne 12. 12. 1996 navaja, da »/ni v skladu z Ustavo ureditev, ki ne zagotavlja, da bi bile odločbe /o zmanjšanju obsega pravice/ izdane vsem upravičencem pred dnem, ki je določen oziroma v okviru zakonskega roka izbran za dan uveljavitve tega zmanjšanja in s tem ne preprečuje izdaje teh odločb naknadno, s povratnim učinkom.« V isti odločbi Ustavno sodišče tudi navaja, da »/s/preminjanje ureditve samo po sebi ne nasprotuje ustavnim načelom pravne države in drugim ustavnim določbam. Zoženje oziroma zmanjšanje že uveljavljenih pravic ne pomeni učinkovanja predpisa za nazaj, kadar se pravice zmanjšajo za čas po uveljavitvi zakona oziroma po spremembi odločb, izdanih na podlagi take zakonske spremembe.«

V 47. točki obrazložitve iste odločbe Ustavno sodišče, ob presoji ustavnosti posega v drugo pravico, navaja, “da je /…/ mogoče v upravnem postopku dokončno odločbo o pravicah /…/ razveljaviti /…/, če je bil z njo prekršen materialni zakon v korist posameznika.« In nadalje, da »/takšna ureditev ni v nasprotju z načeli pravne države, saj omenjena določba že vnaprej sporoča, da bo po nadzorstveni pravici razveljavljena dokončna odločba, če se bo po njeni dokončnosti ugotovilo, da je bila posamezniku priznana pravica, ki mu po zakonu ne pripada«.

Tako po mnenju Varuha sicer ni sporna zakonska ureditev, ki opredeljuje možnost ponovne presoje pravnomočnih odločb, tudi za primere različnih zlorab pri pridobivanju pravice, vendar pa mora biti takšna ponovna presoja v zakonu predvidena vnaprej. Takšne ponovne presoje ZOA do uveljavitve novele ne ureja, zato po našem mnenju poseganje v pravnomočne odločbe, izdane pred uveljavitvijo novele, ne more biti skladno z določbo 158. člena Ustave RS. MDDSZ stališč Varuha ni sprejelo. 9.7-24/2021

 

 

Natisni: