Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Bitka med starši brez upoštevanja otrokovih koristi

Pobudnica je mati šestletne deklice. Starši so se razšli, nekdanji partner naj bi njuno hčerko odpeljal proti volji otroka. Namesto da bi deklico pripeljal nazaj, je proti pobudnici podal kazensko ovadbo.

Pobudnica je izražala zaskrbljenost nad morebitnimi posledicami zadrževanja deklice pri očetu, saj naj bi bil v času skupnega bivanja zelo nasilen. Navedla je še, da je za pomoč zaprosila center za socialno delo (CSD), kjer naj bi naletela le na ignoranco. Čeprav so dobro seznanjeni z agresivnostjo otrokovega očeta, njegovim hkratnim uživanjem alkohola in zdravil, so le enkrat opravili obisk na domu in ob tem ugotovili, da se deklica dobro počuti. Pobudnica je zaprosila za Varuhovo posredovanje, naj ukrepa v korist otroka.

Po posredovanju na CSD smo prejeli obširno poročilo, iz katerega izhaja, da so se v obravnavo zadeve vključili takoj, ko so bili seznanjeni, da je dekličin oče ovadil njeno mamo zaradi zanemarjanja. Sklicali so krizni tim, na katerem so se dogovorili, da še isti dan ločeno opravijo pogovor z deklico, očetom in materjo, da se povežejo s šolo, zdravnico, policijo in preverijo, v kakšnih razmerah živi deklica pri očetu. Starše so seznanili z ugotovitvijo, da deklica pri očetu ni ogrožena, in jih poskušali spodbuditi k sodelovanju v korist otroka, žal neuspešno. Seznanili so jih tudi z dogovori tima. Starši so podali ločeni izjavi, da je že vsak od njih podal svojo zahtevo za začasno odredbo o zaupanju hčerke. Iz poročila CSD je bilo razvidno, da so ocenjevali morebitno ogroženost otroka tudi na medinstitucionalnem timu in poskušali k sodelovanju in še zlasti k vključitvi v ustrezno obliko pomoči pridobiti oba izmed staršev, kar sta oba ponovno odklonila. Od sodišča so bili seznanjeni, da je oče podal predlog, da pravice in koristi otroka zavarujejo z začasno odredbo, mati pa takega predloga kljub pojasnilu, da to lahko stori, ni podala. Hkrati je prenehala sodelovati s CSD.

Pobudnici smo v odgovoru predlagali, naj se opredeli do navedb CSD, in izhajajoč iz koristi otroka opozorili na nujnost aktivnega sodelovanja s CSD za ureditev medsebojnih odnosov. Žal se pobudnica na naš odgovor ni odzvala in tako tudi nismo mogli ugotoviti, ali je CSD kršil otrokove pravice. Vsekakor pa je glede na navedeno šlo za starševsko kršenje otrokovih pravic.

Menimo, da gre v primerih, ko starši (ali eden od staršev) niso pripravljeni konstruktivno sodelovati v dobrobit otroka, za njihovo grobo kršenje otrokovih pravic. Žal prepogosto ugotavljamo, da starši svojo odgovornost prelagajo na institucije, ki pa brez njihovega sodelovanja ne morejo biti dovolj uspešne za zaščito otrokovih pravic in koristi. Država mora z zakonsko ureditvijo poskrbeti, da se breme neodgovornega ravnanja staršev ne prenaša na otroka, neodgovorno ravnanje staršev pa sankcionirati 11.1-2/2009

Natisni: