Varuh človekovih pravic

Žrtev nezakonitega zaposlovanja


Na Varuha človekovih pravic RS (v nadaljevanju: Varuh), se je dne 9.6.2014 obrnila predstavnica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (v nadaljevanju pobudnica), ki zastopa tujca, ki je bil žrtev nezakonitega zaposlovanja (v nadaljevanju: prizadeti). Pobudnica je želela pomoč Varuha pri pri pridobitvi  dovoljenja za prebivanje in osebnega delovnega dovoljenja za prizadetega tujca, ki je bil žrtev trgovine z ljudmi, na podlagi Zakona o tujcih (Ztuj-2).

Iz pobude je bilo razvidno, da je prizadeti opravljal delo za delodajalca v nečloveških razmerah, brez ustrezne delovne opreme, ob nenehni nevarnosti poškodb, brez pisne pogodbe o zaposlitvi in brez vsakršne pravne varnosti. Delodajalec mu ni zagotovil niti dogovorjenega plačila. Prizadeti je kasneje kazensko ovadil delodajalca ter vložil civilno tožbo za povrnitev nastalih obveznosti iz delovnega razmerja. Nato je vložil prošnjo na pristojno upravno enoto za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje iz razloga nezakonitega zaposlovanja, kot ga omogoča 50. člen Ztuj-2, takoj za tem pa zaprosil tudi za izdajo osebnega delovnega dovoljenja pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju ZRSZ), na podlagi 23. člena Zakona o zaposlovanju in delu tujcev (ZZDT-1), ki pa mu ga ob zaprositvi niso odobrili.

Pobudnica  je želela naše  posredovanje pri ZRSZ, ki po njenem mnenju v zvezi z izdajo osebnega delovnega dovoljenja ni odločalo pravilno in v skladu z zakonom. Izdaja osebnega delovnega dovoljenja je skladno s 23. členom ZZDT-1 pogojena z dovoljenjem za prebivanje, slednjega pa lahko tujec, ki je bil žrtev nezakonitega zaposlovanja, pridobi na podlagi 4. odstavka 50. člena Zakona o tujcih (Ztuj-2), za kar mora prosilec vložiti vlogo na pristojno upravno enoto. Možnost, da tujci, ki so bili žrtve nezakonitega zaposlovanja, pridobijo dovoljenje za začasno prebivanje je Ztuj-2 predvidil zaradi integracije tujcev, ki čakajo na razrešitev sodnih postopkov, ki so sproženi zoper delodajalce zaradi nezakonitega zaposlovanja. V tem času pa je razumljivo, da morajo tujci, ki ostanejo v Sloveniji z namenom sodelovanja v kazenskem oziroma civilnem postopku zoper svoje bivše delodajalce, imeti možnost prebivanja in hkrati tudi možnost ustvarjanja osebnega dohodka. Za ustvarjanje slednjega, pa morajo pridobiti tudi ustrezno delovno dovoljenje, ki ga lahko pridobijo na ZRSZ.

Ker je postopek pridobitve dovoljenja za prebivanje, ki je nujni pogoj za izdajo osebnega delovnega dovoljenja, lahko dolgotrajen, je v vmesnem času za tujca zelo pomembno, da ima možnost na zakonit način priti do osebnega dohodka. Šesti  odstavek 50. člena Ztuj-2 zato izrecno določa, da »o pravočasno vloženi prošnji za izdajo […] dovoljenja za začasno prebivanje izda pristojni organ tujcu potrdilo, ki velja kot dovoljenje za začasno prebivanje do dokončne odločitve o prošnji.« Iz tega pa izhaja, da že samo potrdilo o vložitvi prošnje za izdajo dovoljenja za prebivanje zadošča za izpolnitev pogoja dovoljenja za prebivnaje, tudi v postopku izdaje osebnega delovnega dovoljenja po 23. členu ZZDT-1.

Varuh je po preučitvi pobude na ZRSZ naslovil poizvedbo v zvezi z interpretacijo omenjenih členov, kjer je ZRSZ nasprotoval uporabi 6. odstavka 50. Člena Ztuj-2 pri izdaji osebnega delovnega dovoljenja. Zato je Varuh v svoji korespondenci  posredoval tudi svoje mnenje glede inerpretacije te določbe. V drugem odgovoru pa je ZRSZ soglašal z mnenjem Varuha ter napovedal, da bodo v svoji praksi v postopku izdaje osebnega delovnega dovoljenja po 23. členu ZZDT-1, v prihodnje upoštevali že potrdilo o vložitvi prošnje za prebivanje, izdano na podlagi 50. člena Ztuj-2, kot veljavno dovoljenje za prebivanje do izdaje dokončne odločbe.

Pomembno vprašanje, ki se je odprlo v zvezi z isto pobudo, pa se je nanašalo še na vprašanje, kaj naj stori prizadeti, ki mora z odločbo, kjer so v obrazložitvi navedene tudi okoliščine nezakonitega zaposlovanja, pri novem delodajalcu izkazovati izpolnjevanje pogojev za nastop dela. Stigma, ki bi lahko nastala pri delavcu, je seveda v tem, da bo novi delodajalec ugotovil, da je delavec zoper prejšnjega delodajalca sprožil sicer zakonite pravne postopke. Slednje pa lahko negativno vpliva na novo delovno razmerje, če bo do njega sploh prišlo. Neugoden položaj, na katerega je opozorila Varuha pobudnica, smo rešili tako, da smo od ZRSZ zahtevali mnenje o možnosti izdaje potrdila o pridobljenem osebnem delovnem dovoljenju, kot ga predvideva 179. člen ZUP. Potrdilo izkazuje zgolj dejstvo, da je tujec pridobil osebno delovno dovoljenje, brez opredeljevanja pogojev za njegovo izdajo. V svojem odgovoru so iz ZRSZ sporočili, da je možnost izdaje takšnega potrdila predvidena tudi v 63. in 64. členu Zakona o zaposlovanju in delu tujcev.

Pristojne organe smo ob tem opozorili, naj v prihodnje ob izdaji osebnih delovnih dovoljenj, izdanih zaradi nezakonitega zaposlovanja, opozarjajo svoje stranke na možnost pridobitve potrdila, ki jih bo manj stigmatiziralo pri nastopanju na trgu dela. Pobuda je bila utemeljena, Varuh pa je v obeh delih uspel pri pristojnih organih uveljaviti svoja mnenja. 5.2-21/2014

Natisni: