Varuh človekovih pravic

Začasno denarno nadomestilo

Na Varuha človekovih pravic Republike Slovenije (v nadaljevanju: Varuh) se je v zvezi z začasnim denarnim nadomestilom obrnila pobudnica, ki je med epidemijo COVID-19 ostala brez zaposlitve. V pobudi je navedla, da se je pri zadnjem delodajalcu zaposlila avgusta 2019. Z dnem zaposlitve, 26. 8. 2019, ji je pravica do preostalega denarnega nadomestila, do katerega je bila zaradi poprejšnje brezposelnosti upravičena, prešla v mirovanje. Ko ji je delodajalec v izrednih razmerah iz poslovnih razlogov odpovedal pogodbo o zaposlitvi, je bila zaposlena premalo časa, da bi ji na podlagi Zakona o urejanju trga dela (ZUTD) pripadalo novo nadomestilo, so ji pa na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju: ZRSZ) priznali pravico do koriščenja preostanka denarnega nadomestila v mirovanju, in sicer za en mesec in pet dni. Malo pred potekom te pravice je vložila vlogo za priznanje začasnega denarnega nadomestila zaradi izgube zaposlitve, a je bila njena vloga zavrnjena z obrazložitvijo, da je bila upravičena že do rednega denarnega nadomestila. Dober mesec dni je tako ostala brez lastnih sredstev za preživljanje.

Varuh je v zvezi s prakso ZRSZ pri odločanju o pravici do začasnega denarnega nadomestila zahteval pojasnila od ZRSZ in Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju: MDDSZ).

ZRSZ je v svojem odgovoru navedel, da o pravici do začasnega denarnega nadomestila odloča na podlagi 61.a člena ZIUZEOP, ki določa, da se prizna pravica do začasnega denarnega nadomestila le tistim brezposelnim, ki so zaposlitev izgubili zaradi posledic epidemije in ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev nadomestila za brezposelnost po določbah ZUTD. MDDSZ pa je na poizvedbo Varuha odgovorilo s pojasnilom, da je začasno denarno nadomestilo nov institut, uveden z ZIUZEOP, katerega priznavanje ni vezano na čas trajanja vključitve v obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti, vključuje pa izključno osebe, ki so imele do 12. marca sklenjene pogodbe o zaposlitvi in jim je od 12. 3. 2020 prenehala pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga (zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca) ali zaradi poteka časa ter hkrati ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev nadomestila za brezposelnost po določbah ZUTD. Osebam, ki so upravičene do rednega denarnega nadomestila ali preostanka le-tega, tudi če zgolj za nekaj dni, torej začasno denarno nadomestilo ne gre. 

Varuh sicer pozdravlja ukrep začasnega nadomestila plače zaradi izgube zaposlitve, ki je bil namenjen omilitvi posledic epidemije za delavce, ki so izgubili zaposlitev v času razglasitve epidemije in niso bili upravičeni do pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, vendar opozarja, da je ustaljena interpretacija 61.a člena ZIUZEOP v praksi pripeljala do situacij, v katerih sta bila kršena načelo pravičnosti in drugi odstavek 14. člena Ustave RS, saj je prišlo do neenake in nepravične obravnave tistih, ki so uveljavljali redno denarno nadomestilo za brezposelnost ali preostanek rednega nadomestila, pa slednje ni pokrivalo celotnega obdobja trajanja izrednih razmer zaradi razglašene epidemije, in onih, ki so za celotno obdobje trajanja izrednih razmer prejeli začasno denarno nadomestilo. Varuh meni, da bi moral biti brezposelnim, ki do rednega denarnega nadomestila (ali preostanka le-tega) niso bili upravičeni za celotno obdobje trajanja izrednih razmer, za preostanek obdobja priznan sorazmerni del začasnega denarnega nadomestila. S svojim stališčem je seznanil ministrstvo in ZRSZ, problematiko pa bo spremljal tudi v prihodnje, zlasti ob dejstvu, da se lahko glede na trenutne razmere razglasitev epidemije in s tem potreba po sprejemu novih začasnih ukrepov, ponovi. 10.1-15/2020

 

 


Natisni: