Varuh človekovih pravic

Družinski zakonik uvaja možnost vključitve otroka v mediacijo – neposredno ali prek zagovornika otroka?

Varuh človekovih pravic Republike Slovenije je v okviru zagovorništva otrok od začetka uporabe Družinskega zakonika (DZ) 15. aprila 2019 že večkrat obravnaval predlog bodisi enega od staršev bodisi mediatorja ali sodišča, ki je staršema predlagalo mediacijo, da bi v mediacijski postopek posredno vključili tudi mladoletne otroke.

V nekaj primerih smo tako z izjavo otroka, ki je nastala v procesu zagovorništva, s soglasjem staršev in otroka seznanili tudi mediatorja. V pogovoru z nekaterimi mediatorji in odvetniki so ti izražali željo, da bi mnenje otroka pogosteje vključili v mediacijski postopek, vendar zagovorništva ne poznajo dovolj dobro. Predlagali so, naj se z zagovorništvom seznani širši krog mediatorjev in odvetnikov.
Vključevanje otrok v postopke mediacije je septembra 2019 na svoji seji obravnaval tudi Strokovni svet za zagovorništvo otrok, ki po Zakonu o varuhu človekovih pravic spremlja izvajanje zagovorništva otrok. Sprejel je stališče, da če ima otrok zagovornika in se starša vključita v mediacijo, se izjava otroka s soglasjem staršev in otroka pošlje tudi mediatorju. Če zagovorništvo še ni končano, se mediator seznani z zagovorništvom, da ne bi bila mediacija končana brez seznanitve z mnenjem otroka.

Strokovni svet je opozoril tudi na potrebno previdnost pri morebitnem neposrednem vključevanju otrok v mediacijo, saj to lahko po nepotrebnem dodatno obremeni otroka, kadar je že vključen v zagovorništvo ali so izpolnjeni vsi pogoji, da zagovornika dobi. Pri tem pa je pomemben tudi časovni vidik, zato morajo pristojne institucije (npr. CSD, sodišče) pravočasno opozoriti starša na možnost zagovorništva.

Po mnenju Strokovnega sveta je ključno, da so mediatorji seznanjeni z zagovorništvom, zato od Varuha pričakuje, da bo zagotovil, da bo zagovorništvo obravnavano pri izobraževanju za nove mediatorje in pri nadaljnjih obveznih izobraževanjih za aktivne mediatorje.

Z namenom izmenjave stališč in predstavitve Varuhove prakse v zvezi z navedeno temo smo v oktobru 2019 povabili na sestanek predstavnike obeh pristojnih ministrstev, tj. Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstva za pravosodje ter Centra za izobraževanje v pravosodju in Skupnosti centrov za socialno delo, ki sta odgovorna za izobraževanje mediatorjev na področju pravosodja oziroma sociale.  
Razlog za sestanek je bila tudi večmesečna zamuda pri pripravi Pravilnika o izvajanju mediacije po Družinskem zakoniku (pravilnik), s katerim je urejen postopek mediacije po DZ ter pravila za delo, izobraževanje in nadzor nad delom mediatorjev po DZ.

Udeleženci sestanka so se v celoti strinjali z mnenjem Strokovnega sveta za zagovorništvo otrok. Predstavniki Varuha smo opozorili tudi na razlago 210. člena v Komentarju DZ (ur. B. Novak), ki predvideva neposredno vključitev otroka v mediacijo, kar je le izjemoma lahko v korist otroka, in še to takrat, ko se starša že dogovorita o ključnih zadevah, kar ne omogoča aktivnega sodelovanja otroka.

Kakor so nam pristojni obljubili na sestanku v oktobru, je bil pravilnik naposled le sprejet v decembru, kar pa še vedno ne zadošča, da bi se mediacija na centrih za socialno delo že lahko začela izvajati, saj pravilnik predvideva še številne naloge, ki morajo biti prej izpolnjene. Dogovorili pa smo se, da bo zagovorništvo vključeno v različne programe Centra za izobraževanje v pravosodju ter predvidoma tudi v izobraževanja mediatorjev na centrih za socialno delo.

Varuh ugotavlja, da je odločitev glede vključitve otroka v mediacijo večplastna in bi zahtevala širšo strokovno razpravo tako med pripravljavci in razlagalci Družinskega zakonika kakor tudi izvajalci mediacije in njihovimi posredniki, centri za socialno delo in sodišči.

Glede na zelo različna stališča o tem, kdaj in kakor vključiti otroka v mediacijo, in zelo različno prakso, kakor nam je znana iz obravnave pobud, bo Varuh tudi v prihodnje skrbno spremljal delo pristojnega ministrstva na tem področju z namenom, da bi se zakonska določba v praksi zares uporabljala z namenom pogostejšega sodelovanja otrok pri odločanju o njihovi prihodnosti, ne da bi bile s tem otrokom povzročene nove stiske.

Glede na novo področje zagovorništva, ki se utegne odpreti, pa bo Varuh v prihodnje tudi zagovornike seznanil s pravili mediacije, da bodo lahko dali otroku ustrezne informacije, kadar bo to potrebno.

Natisni: