Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Priključitev objektov v nelegalnih romskih naseljih na električno omrežje

 

Varuh človekovih pravic RS (Varuh) je obravnaval pobudo prebivalca romskega naselja Šmihel v Mestni občini Novo mesto (MONM), ki je občino neuspešno prosil, da mu omogoči začasni priklop na električno omrežje. Naselje je prostorsko urejeno, pobudnik je odkupil tudi zemljo, na kateri stoji njegov objekt, ki je sicer zgrajen brez ustreznih dovoljenj.. Njegova družina je neproblematična, urejena; trije otroci redno obiskujejo šolo, najstarejši srednjo, eden izmed otrok ima astmo. Pobudnik načrtuje, da bo gradbeno dovoljenje pridobil v dveh letih, ko bo zbral dovolj denarja za projektno dokumentacijo (7500 evrov). Dostop do elektrike ima družina začasno (nelegalno) urejen preko soseda in je tako popolnoma odvisna od njegove dobre volje. Zaradi spora s sosedom so bili preteklo zimo brez elektrike, in bojijo se, da bo tako tudi letos.

Varuh je ocenil, da bi bila pobuda lahko utemeljena. Urejeni osnovni bivanjski pogoji, med katere sodi tudi preskrba z električno energijo, so predpogoj za uspešno vključevanje romske skupnosti v slovensko družbo. Po mnenju Varuha je električna energija osnovna dobrina, ki je v določenih primerih nujno potrebna za preprečitev ogrožanja življenja in zdravja posameznikov, poseben pomen pa ima tudi pri zagotavljanju osnovnih pogojev za šolanje in pridobitev izobrazbe. Trenutna elektrifikacija, ki temelji na nelegalnih podaljških iz sosednjih hiš, je po mnenju Varuha vprašljiva tako z varnostnega vidika kot tudi z vidika možnosti medsebojnega izsiljevanja prebivalcev naselja, povezanega z ogrožanjem človekovih pravic (samovoljni izklop elektrike ima lahko težke posledice pri zagotavljanju dostojnih bivalnih razmer družine, ogroženi so lahko npr. zdravje in pogoji za šolanje otrok).

Varuh je MONM zato predlagal, da občina pobudniku zagotovi začasno priključitev na električno omrežje s t.i. kamp priključkom. Na ta način je namreč MONM že elektrificirala naselje Poganški vrh, iz dokumenta Strategija reševanja romske tematike v MONM za obdobje 2013- 2020 pa je bilo razvidno, da takšen pristop načrtuje tudi za romsko naselje Žabjek. MONM nam je odgovorila, da so elektro omarico postavili le 5 metrov stran od hiše pobudnika, da pa priključitev nanjo ni možna, ker za to ni pravne podlage (pobudnikov objekt je črna gradnja).

Izpostavljeni primer kaže na dve težavi, s katerima se srečujejo prebivalci nelegalnih romskih naselij: prva so relativno visoki stroški pridobivanja projektne dokumentacije za legalizacijo nedovoljenih gradenj. Druga težava pa so togi pogoji za priklop na električno omrežje. Tudi občina, ki želi komunalno opremiti romsko naselje in je v preteklosti že dokazala, da to zmore (elektrifikacija naselja Poganški vrh), tega v skladu z veljavno ureditvijo ne more storiti.

Varuh je ministrstvo za infrastrukturo in prostor seznanil z obravnavanim primerom ter mu predlagal, naj preuči možnosti za prilagoditev pogojev za začasno priključitev nelegalnih objektov iz romskih naselij na električno omrežje. V zvezi z visokimi stroški projektne dokumentacije pa smo ministrstvu predlagali, naj preuči možnosti, da bi po vzoru javnega razpisa za sofinanciranje osnovne komunalne infrastrukture v romskih naseljih zasnovali  razpis za sofinanciranje pridobivanja dokumentacije v postopkih za pridobitev gradbenih dovoljenj za objekte v romskih naseljih. Ministrstvo nam je odgovorilo, da načrtuje prenovo vseh podzakonskih aktov, katerih podlaga je energetski zakon. V okviru te prenove bo ministrstvo preučilo tudi možnosti prožnejšega priključevanja na električno omrežje, bodisi preko začasnih priključkov ali gradbenih priključkov. 10.1-7/2013 in 10.1-10/2013

Natisni: