Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Delitev vdovske pokojnine in dela vdovske pokojnine

Pobudnica je Varuhu človekovih pravic RS (Varuh) naslovila pobudo, v kateri je navedla, da je prejemala vdovsko pokojnino po razvezanem zakoncu, ker je imela po sodni odločbi pravico do preživnine in jo je uživala do smrti zavarovanca. Vdova iz poznejše zakonske zveze je bila uživalka starostne pokojnine, izpolnjevala pa je tudi pogoje za priznanje pravice do vdovske pokojnine. Ta vdova se je v letu 2005 odločila, da vloži zahtevo za priznanje dela vdovske pokojnine po četrtem odstavku 123. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1); ta pravica ji je bila tudi priznana. S tem je za pobudnico nastalo novo stanje, saj je po uveljavitvi dela vdovske pokojnine vdove iz poznejše zakonske zveze prejemala le še polovico celotne vdovske pokojnine. Na podlagi novega pripadajočega polovičnega zneska vdovske pokojnine pa pobudnica ni mogla uveljaviti varstvenega dodatka, čeprav bi izpolnjevala dohodkovni in premoženjski cenzus za njegovo uveljavitev, letni dodatek ji je bil izplačan v nižjem znesku, čeprav je bil dejanski znesek prejete vdovske pokojnine v višini, za katero se je izplačal, višji znesek letnega dodatka. Ko je bil julija 2008 uveljavljen Zakon o enkratnem pokojninskem dodatku (ZEPokDod), pobudnica ni bila upravičena do tega dodatka, čeprav je bil znesek dejansko prejete vdovske pokojnine nižji od 403,63 evra.

Pobudnica ni pričakovala, da bi ji morala pripadati celotna vdovska pokojnina, po njenih navedbah pa je povsem upravičena do takega zneska vdovske pokojnine, ki zajema razliko med celotno vdovsko pokojnino in delom vdovske pokojnine, ki ga je uveljavila vdova iz poznejše zakonske zveze (ob svoji starostni pokojnini). Sedaj ta razlika ostane neizplačana in ima od take ureditve koristi le ZPIZ. Poleg tega je pobudnica še zatrjevala, da bi se ji moral dejansko prejeti znesek vdovske pokojnine upoštevati pri presoji izpolnjevanja pogojev za uveljavitev varstvenega dodatka, letnega dodatka in enkratnega pokojninskega dodatka.

ZPIZ-1 z določbo četrtega odstavka 123. člena določa, da je vdova oziroma vdovec poleg lastne pokojnine upravičen tudi do 15 odstotkov zneska vdovske pokojnine, ki mu gre po pokojnem zavarovancu ali uživalcu pokojnin po tem zakonu, vendar največ do zneska v višini 15 odstotkov povprečne mesečne pokojnine, izplačane v državi v predhodnem koledarskem letu (od 1.1. 2008 je bil ta znesek 83,61 evra). Zakon še določa, da skupno izplačilo lastne in dela vdovske pokojnine ne sme presegati starostne pokojnine moškega, odmerjene od najvišje pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe (od 1. 1. 2008 je bil ta znesek 1.666,03 evra). Celoten 15-odstotni delež vdovske pokojnine se je začel izplačevati od leta 2006, do takrat se je od leta 2001 ta delež večal postopoma.

Pri odločanju o pravici do dela vdovske pokojnine in ponovni odmeri vdovske pokojnine vdovi iz prejšnje zakonske zveze v primeru, ki ga opisujemo, je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZS) izhajal iz določbe drugega odstavka 113. člena zakona, po kateri ima zakonec iz poznejše zakonske zveze pravico do vdovske pokojnine kot souživalec, ter iz določbe prvega odstavka 165. člena zakona, ki določa način delitve družinske pokojnine. Če imajo pravico do družinske pokojnine samo člani ožje družine ali samo člani širše družine, pa nekateri od njih živijo ločeno, se na zahtevo upravičencev družinska pokojnina deli na enake dele.

Varuh je menil, da ta ureditev ne more biti podlaga za odmero vdovske pokojnine vdovi iz prejšnje zakonske zveze. Zakon bi moral po našem mnenju posebej urediti način souživanja vdovske pokojnine, kadar jo uživata vdova, ki je bila do nje upravičena na podlagi 110. člena zakona (zakonec, čigar zakon je bil razvezan, če ima po odločbi ali sporazumu pravico do preživnine in jo je užival do smrti zavarovanca), in vdova, ki je upravičena le do dela vdovske pokojnine, ki znaša 15 odstotkov zneska vdovske pokojnine. Določba zakona, ki ureja souživanje družinske pokojnine (165. člen), je v tem delu pomanjkljiva in za položaj, ki ga ustvari souživanje vdovske pokojnine, v obravnavanem primeru ni ustrezna. Ne nazadnje je odmera vdovske pokojnine in dela vdovske pokojnine, kot je opisano, nepravična. Ne omogoča, da obe vdovi uživata odmerjeno vdovsko pokojnino (70 odstotkov od osnove za odmero družinske pokojnine), ampak lahko skupaj uživata največ 65 odstotkov odmerjene vdovske pokojnine (ena 50 odstotkov, druga pa 15 odstotkov). Preostanek razlike do pripadajoče vdovske pokojnine ostane zavodu. Iz zakonodajnega gradiva ob sprejemanju ZPIZ-1 s spremembami ni nikjer razviden namen zakonodajalca, da namerava tako zmanjšati porabo sredstev zavoda niti ni ocene o prihrankih zavoda iz tega naslova.

O tem mnenju je Varuh obvestil tudi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. V odgovoru, ki ga je ministrstvo posredovalo, je zavrnilo vse navedene dvome Varuha o primernosti ureditve souživanja vdovske pokojnine in dela vdovske pokojnine ter se je pri tem sklicevalo tudi na pravno prakso. V letu 2008 se Varuh še ni odločil za nadaljnje ukrepanje skladno s pristojnostmi, ker o obravnavanih pobudah še niso končani sodni postopki.

Glede upoštevanja dejanskega zneska izplačane vdovske pokojnine vdovi iz prejšnje zakonske zveze pri presoji izpolnjevanja pogojev za uveljavitev pravice do varstvenega dodatka, pravice do letnega dodatka in pravice do enkratnega pokojninskega dodatka Varuh meni, da bi morali predpisi, ki urejajo te pravice (Zakon o varstvenem dodatku – ZvarDod, ZPIZ-1 in ZEPokDod), za ta položaj posebej urediti pogoje za njihovo uveljavitev. 3.1-7/2008

Natisni: