Varuh človekovih pravic

Varuh

ČP

Problematika hrupa cestnega in železniškega prometa

V zadevi smo opravili poizvedbo pri Ministrstvu za infrastrukturo (MZI) in poleg pojasnil v konkretni zadevi, zahtevali tudi pojasnila o splošni problematiki hrupa cestnega in železniškega prometa v Sloveniji. MZI je pojasnilo, da je bila glede urejanja obremenitev s hrupom ob obstoječih cestah in železniških progah v Republiki Sloveniji sprejeta Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju, ki v naš pravni red prenaša določila Evropske direktive o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa (2002/49/ES). Ta Uredba v povezavi z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju določa, da je treba za reševanje obremenitev s hrupom izdelati strateške karte hrupa in operativne programe varstva pred hrupom ter izvajati sanacije v skladu z operativnimi programi, ki jih sprejme Vlada Republike Slovenije. S tem je, podobno kot v Evropski uniji, urejen sistemski pristop reševanja obremenjenosti s hrupom, ki je dolgoročen proces in katerega cilj je postopno zmanjševanje števila prebivalcev, ki so s hrupom čezmerno obremenjeni. Ta proces ni odvisen od posameznih pritožb, pač pa sledi prioritetam, ki se določijo na državni ravni v okviru operativnega programa.

V skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju se hrup cestnega in železniškega prometa ocenjuje z modelnim izračunom in ne z meritvami. Meritve se izvajajo zgolj na posameznih lokacijah in služijo za primerjavo z rezultati modelnega izračuna. MZI je poudarilo, da zgolj preseganje dovoljenih ravni hrupa, ugotovljenih v okviru monitoringa, od upravljavcev vira hrupa še ne zahteva izvedbe ukrepov, temveč se v skladu z določili predpisov izvajanje ukrepov vrši in usmerja na podlagi določil v operativnih programih.   

Hrup za državne ceste je bil ocenjen v okviru izvedbe Obratovalnega monitoringa hrupa za ceste z več kot 3 mio prevozov vozil letno, ki so v upravljanju Direkcije RS za ceste (september 2013, dopolnjeno december 2013), hrup železniškega prometa pa v okviru naloge Strateške karte hrupa za pomembne železniške proge v Republiki Sloveniji ter za ostale železniške proge na območjih Mestne občine Ljubljana in Mestne občine Maribor (julij 2014, dopolnjeno januar 2015).

Direkcija RS za infrastrukturo upravlja s cestami in železnicami, ob katerih je bilo v obeh prej navedenih nalogah ocenjeno, da hrup železniškega prometa po pomembnih progah (>30.000 prevozov vlakov letno) presega mejne vrednosti v nočnem obdobju na stavbah, v katerih živi 32.637 prebivalcev in t.i. kritične ravni na stavbah, v katerih živi 17.994 prebivalcev ter ob pomembnih glavnih in regionalnih cestah (>3 milijone prevozov vozil letno) v nočnem obdobju na 8.801 stavbah s 60.882 prebivalci in t.i. kritične ravni na 4.570 stavbah z 29.270 prebivalci. MZI meni, da je na podlagi podatkov o razsežnostih razvidno, da aktivnosti ni mogoče usmerjati stihijsko na podlagi pritožb posameznikov, temveč morajo biti usklajene na ravni države in uravnotežene z gospodarskimi zmožnostmi Republike Slovenije ter racionalne glede na dosežen učinek na zmanjšanje obremenjenosti prebivalcev. Dodali so še, da je iz dostopnih virov razvidno, da se stanje v Sloveniji pomembneje ne razlikuje od stanja v drugih državah EU ter da bo le s sistemskim pristopom mogoče postopno zmanjševati število s hrupom preobremenjenih prebivalcev.

Varuh se z MZI strinja, da reševanje tako obsežne problematike ne more potekati stihijsko, pač pa načrtno in ciljno usmerjeno. Kljub temu, da nas je MZI seznanilo z mehanizmi predvidenega postopnega reševanja obravnavane problematike, pa je Varuh zaskrbljen, da država na tak način dopušča prekomerno obremenjenost več deset tisočih prebivalcev s hrupom in s tem močno posega v življenje posameznikov. Ocenjujemo, da gre lahko v tovrstnih primerih za kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja oziroma 72. člena Ustave Republike Slovenije, zato štejemo pobudo za utemeljeno. 17.0-9/2018

Natisni: