Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Onesnaženost Celjske kotline

Varuh že dalj časa, zlasti na podlagi pobud Civilnih iniciativ Celja (CI Celja) in informacij podanih in pridobljenih na srečanjih s civilno družbo, obravnava problematiko onesnaževanja Celjske kotline. Na ravni konkretnih zadev je Varuh pospešil inšpekcijske in tudi nekatere druge upravne postopke, ki so bili v določenih primerih zelo dolgotrajni. Ugotavljamo, da bi bilo za celovito rešitev obravnavane problematike potrebno hitro in učinkovito medresorsko sodelovanje številnih organov. Prvi koraki k uresničevanju le-tega so bili na pobudo Varuha že izvedeni, med drugim paralelno vzorčenje mokrega sedimenta v kraju Marija Dobje in meritve onesnaženosti zraka v Bukovžlaku z mobilno merilno napravo. Seznanjeni smo bili tudi z analizami več vzorcev, odvzetih na različnih mestih Celjske kotline, ki so bile opravljene v Vancouvru. Ker so bili rezultati analize skrb vzbujajoči in sta bila z njimi seznanjena tudi minister za kmetijstvo in okolje ter minister za zdravje, smo jima predlagali, da zadevo proučita in obravnavata v okviru svojih pristojnosti ter glede na ugotovitve sprejmeta ukrepe. Predlagali smo, da čim prej aktivno pristopita k aktivnostim, s katerimi bo prebivalcem Celjske kotline zagotovljena pravica do zdravega življenjskega okolja in nas o svojih ugotovitvah in ukrepih tudi seznanita.

Minister za kmetijstvo in okolje nas je seznanil z ugotovitvami in predlogi ukrepov, ki jih bo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) pripravilo za celovito sanacijo območja Celjske kotline zaradi onesnaženosti s težkimi kovinami. V odgovoru je minister povzel ugotovitve in predloge ukrepov Direktorata za okolje, Agencije RS za okolje, Direktorata za kmetijstvo, Direktorata za varno hrano, Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje (Inšpekcije za okolje in naravo ter Kmetijske inšpekcije) ter nadaljnjih korakov organov v okviru MKO.

Ministrstvo za zdravje (MZ) pa nas je seznanilo, da je v zvezi z navedenim na Inštitut za varovanje zdravja RS (IVZ) naslovilo zaprosilo za pripravo strokovnega mnenja. Odgovor MZ-ja o ugotovitvah še pričakujemo. Minister za zdravje nas je v odgovoru tudi seznanil, da je MZ aktivno sodelovalo pri ciljnem raziskovalnem projektu »Onesnaženost okolja in naravni viri kot omejitveni dejavnik razvoja v Sloveniji - modelni pristop za degradirana območja«, katerega končno poročilo pričakujejo v kratkem. Prav tako je imelo MZ aktivno vlogo pri delovanju Medresorske delovne skupine za izvajanje sprejetih zavez na 5. ministrski konferenci o okolju in zdravju evropske regije Svetovne zdravstvene organizacije (medresorska skupina). Skupina je sprejela več sklepov glede okoljske problematike obremenjenih območij, med njimi tudi sklep, da se identificirajo vsa območja prekomerne okoljske obremenjenosti v Sloveniji, med katerimi je tudi Celjska kotlina. Sprejet je bil tudi sklep, da pristojne institucije pripravijo predlog prioritetnih prekomerno obremenjenih območij na podlagi že obstoječega nabora in sistem klasifikacije za onesnažena območja. Prav tako je bil sprejet sklep, da se navedena delovna skupina vključi v pripravo Strategije razvoja Slovenije 2013-2020 tako, da pravočasno posreduje predloge o ukrepih, ki bi omogočili sanacijo prekomerno obremenjenih območij, vključno s Celjsko kotlino.

Varuh strokovnega mnenja IVZ-ja še ni prejel, zato smo na MZ opravili dodatno poizvedbo. Prav tako smo opravili poizvedbo glede uresničevanja sklepa medresorske skupine. Na MKO pa smo opravili dodatno poizvedbo glede rezultatov analiz vzorcev odpadka »rdeča sadra«, ki so bili v začetku letošnjega leta s strani Inšpekcije za okolje in naravo odvzeti na deponiji Za Travnikom.

Varuh že dalj časa obravnava tudi problematiko nelegalnega odlagališča v bližini hiš pri naselju Bukovžlak, kjer so bile na travniku nezakonito odložene večje količine gradbenih odpadkov. Inšpekcija za okolje in naravo nas je obvestila, da inšpekcijski zavezanec ni bil ugotovljen, zato ni bilo možno uvesti inšpekcijskega postopka. Nadalje smo takratni MOP prosili, da nas seznani z razlogi, zaradi katerih v primeru nelegalnega odlagališča gradbenega materiala poleg hiš pri naselju Bukovžlak, niso bila upoštevana določila 157.a člena Zakona o varstvu okolja, ki ureja ukrepanje v primeru nezakonito odloženih odpadkov; tudi v primeru, da povzročitelj nezakonito odloženih odpadkov ni znan. Ker navedeni člen v času obravnave nelegalnega odlagališča (leta 2006 in 2007) še ni bil v veljavi, takrat pristojni inšpektor ni imel pravne podlage, na osnovi katere bi izdal inšpekcijsko odločbo.

Varuh ne more sprejeti dejstva, da ostaja stanje na terenu nespremenjeno že več let, zato smo Inšpekciji za okolje in naravo predlagali, da preuči možnosti za rešitev perečega okoljskega problema.

Poleg obravnavanja konkretnih pobud Varuh vseskozi spremlja in se aktivno vključuje v dogajanje, povezano z reševanjem problematike onesnaženosti okolja v Celjski kotlini. Na problematiko redno in skladno s pristojnostmi opozarja pristojne organe, na tiskovnih konferencah pa tudi širšo javnost. Prepričani smo, da se tudi zaradi rednih srečanj s civilno družbo s področja okolja in prostora, ki jih mesečno organizira Varuh, temu vprašanju posveča vedno večja pozornost. Na srečanjih je bilo predstavnikom CI Celja in vsem drugim udeležencem omogočeno, da na problematiko, s katero se srečujejo, opozorijo predstavnike številnih organov, ki so se odzvali na povabilo Varuha in se udeležili srečanj. Danes pa je vsem omogočeno, da po novinarski konferenci spregovorijo z mediji. Večkrat namreč, kot nam povedo, civilna družba te možnosti nima.

Tudi v prihodnje bo Varuh budno bdel nad dogajanji, aktivno sodeloval na tem področju ter izvajal ukrepe, ki bodo pripomogli k hitrejšemu in celostnemu reševanju problematike onesnaževanja Celjske kotline. Varuh poziva vse pristojne organe, zlasti MKO in MZ, da čim prej usklajeno, sistematično in učinkovito pristopijo k reševanju onesnaženosti Celjske kotline ter tudi drugih območij prekomerne okoljske obremenjenosti in tako zagotovijo varovanje in uresničevanje pravice do zdravega življenjskega okolja in posledično pravice do zdravja, ki se v našem sistemu uresničuje s sistemom zdravstvenega varstva. 7.0-16/2011, 7.0-4/2012, 7.0-3/2010, 7.0-9/2010, 7.0-8/2010, 5.7-19/2010, 5.7-69/2011, 5.7-20/2010, 5.7-81/2010

Natisni: