Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Stanovanjska stiska sedemčlanske družine in zavrnitev bivanja v bivalni enoti

Na Varuha se je obrnila pobudnica, mati petih otrok, katere družina se je znašla v stanovanjski stiski. V družini je bil zaposlen samo mož (oče), družina ni bila sposobna plačevati hipotekarnega posojila za odkup stanovanja, v katerem so stanovali. V zvezi z neplačevanjem posojila sta zakonca prejela sklep o izvršbi, v katerem je bilo navedeno, da se mora družina izseliti. Poleg tega je pobudnica še navedla, da so se zaradi tega, ker niso imeli sredstev za nakup drv, pozimi greli na elektriko, zaradi česar so prejeli za 1.627,68 EUR poračuna za elektriko. Ker ga niso plačali, jim je tudi v zvezi s tem bil izdan sklep o izvršbi.

Ker se je pobudnica na nas obrnila tudi po telefonu, smo ji svetovali, naj zaprosi za izredno denarno socialno pomoč (IDSP) na centru za socialno delo (CSD). Svetovali smo ji še, naj povpraša na občini, ali imajo morda na razpolago kakšno neprofitno stanovanje ali bivalno enoto, v katero bi se družina lahko začasno naselila. Kmalu po tem je Varuh prejel dopolnitev pobudničine pobude, ki je vsebovala odločbo o zavrnitvi dodelitve izredne denarne socialne pomoči, z obrazložitvijo, da pobudnica 18 mesecev ni upravičena do IDSP, saj nazadnje, ko jo je prejela, ni predložila dokazil o namenski porabi pomoči v roku 15 dni, in negativen odgovor občine za dodelitev neprofitnega stanovanja z obrazložitvijo, da se ta dodeljujejo na podlagi razpisa. Ko je pobudnica znova poklicala, nas je vprašala, ali je Varuh že kaj storil glede ureditve stanovanja za njeno družino, ob tem pa nam je še pojasnila, da ji je občina sicer ponudila nadomestno bivalno enoto, ampak sta jo z možem zavrnila, ker je premajhna za sedemčlansko družino.

Ob poskusu reševanja stanovanjske problematike je pobudnica nenehno navajala stvari, ki so bile »drugim« odobrene, njej pa ne. Pobudničin pogled na dejanske razmere po našem mnenju ni bil realen. Ni mogla dojeti, da se bo morala z družino izseliti iz stanovanja, če ne najde poti, kako upniku vrniti dolg in poplačati posojilo. Varuh je pobudo ocenil kot neutemeljeno, saj pobudničine pritožbe v zvezi z ravnanjem občine niso bile utemeljene. Še več, občina je pobudnici ponudila pomoč, a jo je ta zavrnila, zaradi česar je Varuh podvomil, ali je družina svoje razmere zares razumela kot stisko. Primer je zanimiv predvsem zaradi odziva posameznika (ali družine) na krizne razmere, v kateri se znajde. So posamezniki, ki se na stisko odzovejo tako, da sprejmejo vsakršno ponujeno pomoč, drugi pa čakajo, kaj bo zanje storila »država« in odgovornost za svoje razmere prelagajo nanjo. V miselnosti nekaterih je ustaljeno prepričanje, da morajo državne institucije reševati njihove težave, ne glede na to, koliko si posameznik sam prizadeva za rešitev. 3.5-2/2009

 

Natisni: