Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Še enkrat o dolgotrajnosti postopka odločanja o pritožbi

Pobudnica se je na Varuha človekovih pravic RS (Varuh) obrnila z željo, da ta posreduje pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ), saj to še ni odločilo o pritožbi na odločbo, ki se je nanašala na dodelitev izredne denarne socialne pomoči (IDSP). Pobudnica je 29. 10. 2008 prejela odločbo o dodelitvi IDSP. Dne 29. 11. 2008 je poravnala obveznosti, zaradi katerih ji je bila denarna pomoč dodeljena. Potrdila o plačilu položnic je (v roku 15 dni po prejetju pomoči) predložila prepozno, in sicer 21. 1. 2009. Pobudnica je v pritožbi, ki jo je podala na zapisnik 20. 2. 2009 na centru za socialno delo (CSD), kot razlog za zamudo navedla nalezljivo bolezen, zaradi katere je bila v karanteni. Dne 10. 6. 2009 se je pobudnica obrnila na Varuha s prošnjo, da posreduje na MDDSZ, saj še vedno ni prejela odgovora na pritožbo.

S poizvedbo, v katerih so nas zanimali razlogi, zakaj pobudnica po skoraj štirih mesecih še ni prejela odgovora na pritožbo, smo se obrnili na MDDSZ. V času čakanja na odgovor se je pobudnica tudi osebno oglasila na MDDSZ, da bi izvedela, kdaj bo prejela odgovor na pritožbo. V osebnem pogovoru ji je bilo rečeno, da njeni pritožbi ne bodo ugodili. Na MDDSZ ni bila deležna prijaznega odnosa, iz poslopja MDDSZ so jo pospremili z varnostnikom. Zato smo MDDSZ v poizvedbi zaprosili še, da se opredelijo do navedb pobudnice. Po naši poizvedbi je MDDSZ takoj izdalo odločbo in pobudničini pritožbi ugodilo. V zvezi z neprijaznim odnosom nam je MDDSZ odgovorilo, da brez posredovanja varnostnika, ki naj bi pobudnico zelo prijazno pospremil do izhoda ministrstva, zadeve niso mogli rešiti.

Pobudnica je na odločitev o pritožbi čakala štiri mesece. Glede na to, da je v zadevi šlo za odločitev o upravičenosti do IDSP, ki se dodeljuje za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb, so štirje meseci za reševanje pritožbe odločno preveč. Varuh meni, da bi bilo treba pritožbe na odločbe o dodelitvi denarnih socialnih pomoči reševati prednostno že zaradi namena, ki ga ima denarna socialna pomoč. Ob opisanem incidentu na MDDSZ je treba omeniti, da se prosilci za DSP velikokrat počutijo ponižane že zaradi dejstva, da morajo prositi za sredstva za dostojno življenje, zato so dodatno prizadeti, če se morajo za odločitev o DSP boriti še z uradniki. 3.5-25/2009

Natisni: