Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Varuh s civilno družbo o skrbi za okolje in prostor

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je danes, 6. 6. 2022, na delovno srečanje sprejel predstavnike nevladnih organizacij, ki skrbijo za uresničevanje pravic iz področja okolja in prostora. Izrazil je obžalovanje, da Ministrstvo za okolje in prostor lani ni uresničilo niti enega priporočila institucije Varuha človekovih pravic za leto 2020, zato jih v poročilu za leto 2021 ponavlja. Varuh je do oblasti in organov kritičen med drugim zaradi neustreznega ravnanja s predpisi, nevključevanja javnosti v sprejemanje predpisov in predolgih inšpekcijskih postopkov in nekvalitetnih odločitev. Pričakuje odločne premike pri skrbi za okolje.

Predstavniki civilne družbe pogrešajo strategijo in akcijske načrte za spremembe, skrbijo pa jih ohlapne zaveze pri skrbi za okolje. Pričakujejo celostni pristop z vključenostjo vseh deležnikov.

Ocenjujejo, da je referendum o pitni vodi nekoliko zaustavil drastično poseganje v okolje v zadnjih dveh letih. Skrbi pa jih upad standardov odločanja in zmanjšanje transparentnosti pri ravnanju z okoljem. Opozarjajo, da sledenje informacijam za namen uveljavljanja pravic postaja vse težje, posebej ob večjih projektih. Pereča je finančna odvisnost izdelovalcev analiz in meritev od naročnikov, ta problem je prisoten povsod v Evropi, so ocenili. Tudi Varuh ugotavlja podobno.

Ocenili so, da mora biti postavljanje okvirjev delovanja sežigalnic transparentno in v dialogu, predvsem pa ekonomska ideja ne sme prevladati nad skrbjo za okolje in zaustaviti predhodnih ukrepov, ki vodijo k zmanjševanja odpadkov v družbi. Nujen je še večji vložek v spreminjanje miselnosti v zvezi s proizvodnjo in uporabo odpadkov, pomembno pa se je zavedati tudi vpliv sežigalnic na okolje in zdravje prebivalstva.

Opozorili so tudi na problematiko zmanjševanja biodiverzitete in ocenili, da je treba tudi degradacijo prsti obrniti v nasprotno smer. Osnutek strategije o prsti vliva upanje, da prst kot neobnovljiv vir postane ustrezno zaščitena, so menili.

Dotaknili so se tudi problematike prostorskih aktov. Še danes mnogi niso skladni z direktivami, revizije pa niso obvezne. Država bi morala narediti strokovne podlage, pa jih ne, zato prostorski akti niso razvojno naravnani. Predstavnike nevladnih organizacij skrbi poseganje v prostor brez ustreznih dovoljenj, saj vrnitev v enako prvotno stanje ni mogoča. Zato je nujno sodelovanje javnosti v postopkih, ki morajo biti transparentni, je poudaril varuh Peter Svetina. Spomnil je še, da bi morali biti podzakonski akti v zvezi s členom o vodi kot ustavni pravici že zdavnaj sprejeti, pa temu ni tako. Predstavniki civilne družbe so zaskrbljeni tudi nad reducirano možnostjo varovanja javnega interesa v primerih skrbi za okolje in prostor, saj se je tudi inštitut državnega pravobranilca večkrat znašel v situaciji, ko je moral zastopati interes države, ki pa ni bil nujno javni interes.

Govorili so tudi o problematiki svetlobnega onesnaževanja, hrupu, oglaševanju in umeščanju negradbenih projektov v prostor. Obžalovali so, da se iz varovanja okolja in prostora kujejo dobički, namesto, da bi se pristopilo k resnično trajnostnim oblikam skrbi. Nujno je razumeti, da bo k varovanju okolja prispevala racionalnejša uporaba virov, kar pa je mogoče doseči le z izobraževanjem, seznanjanjem s strokovnimi dognanji o vplivu na okolje in aktivno udeležbo.

Natisni: