Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Evropska mreža nacionalnih institucij za človekove pravice objavila Poročilo o stanju pravne države v EU za leto 2022

Varuh človekovih pravic Peter Svetina pozdravlja izid poročila Evropske mreže nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI) o stanju pravne države v Evropski uniji, ki vsebuje poročila nacionalnih institucij za človekove pravice iz 27 držav članic Evropske unije. Kot del tretjega skupnega cikla poročanja o stanju pravne države, ki ga izvajajo evropske nacionalne institucije prek ENNHRI, to poročilo združuje poročila o pravni državi, ki so jih pripravili člani ENNHRI iz držav članic EU, in ponuja pregled trendov, izzivov in priporočil, ki jih je razvil ENNHRI na podlagi prejetih poročil nacionalnih institucij. To poročilo o stanju pravne države v Evropski uniji EU, ki mu bo sledila objava širšega regionalnega poročila, ki bo zajemalo celotno članstvo v ENNHRI, je namenjeno pripravi poročila Evropske komisije za leto 2022 o pravni državi v EU.

V aktualnem poročilu so izpostavljene ključne ugotovitve oziroma izzivi pravne države v EU leta 2021 z vidika nacionalnih institucij za človekove pravice. Trendi, ki izhajajo iz poročil o razvoju dogodkov v letu 2021, kažejo, da ni bil dosežen velik napredek pri reševanju problematičnih vprašanj, ki vplivajo na nacionalna okolja pravne države v EU, glede na poročila nacionalnih institucij iz prejšnjih let. Nenehni izzivi vključujejo:

 - številna vprašanja, ki negativno vplivajo na neodvisnost in učinkovitost NHRI v številnih državah članicah EU;

 -  poslabšanje razmer, v katerih delujejo zagovorniki človekovih pravic in organizacije civilne družbe;

 -  resne izzive, ki vplivajo na nacionalne sisteme zavor in ravnotežij v številnih državah

- v mnogih državah članicah EU obstajajo ovire za učinkovito delovanje pravosodnih sistemov

-  upad medijske svobode in pluralizma po vsej EU;

 - stanje glede stopnje korupcije v nekaterih državah EU in nenehne vrzeli, ki vplivajo na zaščito žvižgačev po vsej EU, so povzročili vse večjo mobilizacijo NHRI pri zavzemanju za močnejše protikorupcijske okvire in za učinkovito izvajanje pravil EU o zaščiti žvižgačev;

 - zaradi izbruha covida in ukrepov, sprejetih za njegovo obvladovanje, obstajajo resni izzivi za pravno državo in zaščito človekovih pravic;

 - na nacionalno okolje pravne države v številnih državah EU še naprej vplivajo sistemske kršitve človekovih pravic, zlasti glede pravice do enakosti in nediskriminacije, pravice do svobode in socialnih pravic, kar se kaže tudi v neuspehu pravočasnega in ustreznega izvrševanja sodb Evropskega sodišča za človekove pravice.

ENNHRI daje tudi več priporočil z namenom spodbuditi krepitev vladavine prava na ravni držav in Evropske unije kot celote, in sicer na vseh obravnavanih področjih:

1.  glede neodvisnih in učinkovitih nacionalnih institucij za človekove pravice;

2.  glede spoštovanja in zaščite državljanskega prostora in zagovornikov človekovih pravic;

3.  glede zagotavljanja svobode medijev in pluralizma ter svobode izražanja in informacij;

4.  glede naslavljanja in blažitev posledic covida-19 in odzivnih ukrepov glede vladavine prva in varstva človekovih pravic; in

5.   glede naslavljanja strukturnih vprašanj človekovih pravic ,ki vplivajo na okolje vladavine prava.

ENNHRI poziva države in Evropsko komisijo tudi, da podprejo neodvisen pregled stanja vladavine prava s strani nacionalnih institucij za človekove pravice ter priznajo močno povezavo med človekovimi pravicami in vladavino prava.

Prispevek Varuha človekovih pravic o stanju vladavine prava v Sloveniji, ki je del poročila ENNHRI, je v angleškem jeziku dosegljiv tukaj.  Poročilo o Sloveniji vsebuje tako pregled stanja kot predloge konkretnih priporočil za izboljšanje stanja. Ta izhajajo iz obravnavanih zadev in zadev, ki jih je Varuh obravnaval na lastno pobudo ter priporočil, ki jih je Varuh naslovil na različne institucije in so tudi del letnega poročila Državnemu zboru RS.

Varuh med drugim izpostavlja tudi problematiko strateških tožb proti novinarjem in zagovornikom človekovih pravic, problematiko neizvršenih odločb Ustavnega sodišča RS, vključno iz 10. decembra 2020 glede finančne neodvisnosti štirih neodvisnih institucij, pa tudi prepočasno uresničevanje priporočil Varuha in drugih neodvisnih institucij. Izpostavlja tudi problematiko sovražnega govora, opozarja na porast strateških tožb proti novinarjem in zagovornikom človekovih pravic (SLAPP) in poziva k čimprejšnji implementaciji direktive EU o zaščiti žvižgačev, saj Slovenija z njo že precej zamuja. Varuh opozarja še na potrebo po zakoniti obravnavi migrantov na meji, pri tem se sklicuje tudi na svoje poročilo iz leta 2021. Ponovni izpostavlja potrebo po zbiranju razčlenjenih podatkov in vzpostavitvi ustreznih pravnih podlag, ki bodo to omogočale. Na področju pravosodja pa izpostavlja potrebo po sprejemu dodatnih ukrepov, ki bodo omogočili večjo dostopnost do brezplačne pravne pomoči, sprejem sprememb zakonodaje, ki bodo vsem žrtvam kaznivih dejanj omogočile odškodnino ne glede na njihovo državljanstvo,  in potrebo, da država vendarle najde rešitev, da zagotovi dovolj sodnih izvedencev v družinskih zadevah, saj njihovo pomanjkanje vodi v kršenje otrokovih pravic.

Natisni: