Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Varuh človekovih pravic se zavzema za aktivnejšo vlogo nevladnih organizacij pri mednarodnem spremljanju spoštovanja človekovih pravic v Sloveniji

Dogodek Centra za človekove pravice o pritožbenih poteh

Varuh človekovih pravic je v sodelovanju s Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani in Centrom za državljanske in politične pravice (CCPR-Centre) iz Ženeve danes, 10. maja 2023, organiziral delavnico o sodelovanju organizacij civilne družbe pri izvajanju obveznosti držav na podlagi mednarodnih pogodb Združenih narodov o človekovih pravicah. Namen delavnice je bil povečati poznavanje in razumevanje postopkov pregleda implementacije mednarodnih standardov človekovih pravic v mednarodnih pogodbenih telesih, ki delujejo v okviru Združenih narodov.

Slovenija je pogodbenica osmih temeljnih konvencij Združenih narodov o človekovih pravicah. Z vsako konvencijo je bil ustanovljen tudi poseben odbor, ki spremlja njeno izvajanje. Države pogodbenice so tem odborom dolžne redno poročati o implementacij konvencij. Vse bolj pa se uveljavljajo tudi tako imenovana alternativna poročila, ki jih lahko pripravijo nacionalne institucije za človekove pravice ali nevladne organizacije. V zadnjih letih je Varuh večkrat prispeval svoja alternativna poročila, v katerih je opozarjal na nespoštovanje določb konvencij, ki se nanašajo na pravice žensk, otrok, invalidov in različnih manjšin. Institucija Varuha želi s to delavnico spodbuditi nevladne organizacije, da tudi one aktivno prispevajo in s svojimi ugotovitvami sodelujejo pri opozarjanju na pomanjkljivo implementacijo mednarodnih standardov človekovih pravic v Sloveniji. Varuh človekovih pravic že razvija Matrico uresničevanja priporočil mednarodnih pogodbenih Odborov za človekove pravice, ki bo na enem mestu vključevala pregled vseh priporočil, danih Sloveniji, hkrati pa tudi oceno stanja njihove implementacije.

»Človekove pravice so univerzalne in ne smemo pristati na logiko, da bi si jih vsaka država ali oblast lahko razlagala po svoje. Mednarodno pravo človekovih pravic tako določa obveznosti, ki jih morajo države spoštovati. Ko država postane pogodbenica določene mednarodne pogodbe, prevzame obveznosti in dolžnosti po tej pogodbi,« je povedal namestnik varuha Miha Horvat.

Za učinkovito varovanje človekovih pravic je izrednega pomena poznavanje različnih pritožbenih poti in načinov. Slovenija je sprejela pristojnost sedmih mednarodnih pogodbenih odborov Združenih narodov glede individualnih pritožb posameznikov in posameznic, in sicer za Odbor za človekove pravice, Odbor proti mučenju, Odbor za odpravo rasne diskriminacije, Odbor za odpravo diskriminacije žensk, Odbor za otrokove pravice, Odbor za pravice invalidov in Odbor za prisilna izginotja. Varuh človekovih pravic obžaluje, da Slovenija še vedno ne omogoča tudi pritožb posameznikov in posameznic na Odbor za ekonomske, socialne in kulturne pravice. Varuh že pet let poziva različne vlade, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter državni zbor, a žal brez uspeha.

Pomočnica vodje Centra za človekove pravice dr. Simona Drenik Bavdek je na delavnici poudarila, da posamezni pritožbeni postopki ne zagotavljajo le zaščite žrtvam po tem, ko so se kršitve že zgodile, temveč služijo tudi kot ključno orodje za preprečevanje kršitev človekovih pravic. S svojimi odločitvami v posameznih primerih lahko namreč pogodbena telesa neposredno prispevajo tudi k institucionalnim in vsebinskim spremembam, ki lahko trajnostno vplivajo ne samo na posamezne žrtve, temveč na celotno prebivalstvo.

Na delavnici so predstavili tudi Varuhov kratki vodič: Kako in kdaj se lahko glede kršitev človekovih pravic obrnete na mednarodne pogodbene odbore. Varuh želi z vodičem prispevati k večjemu poznavanju mednarodnih pritožbenih postopkov s področja človekovih pravic in spodbuditi njihovo uporabo v primeru domnevnih kršitev človekovih pravic iz mednarodnih konvencij o človekovih pravicah, ki dajejo možnost posameznikom, da vložijo pritožbe zoper ravnanje države.

Delavnico je vodila prof. Vasilka Sancin iz Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in nekdanja podpredsednica Odbora ZN za človekove pravice, osrednji predavatelj pa je bil Patrick Mutzenberg, direktor Centra za državljanske in politične pravice iz Ženeve. Svoje izkušnje z vključevanjem v delo mednarodnih teles s strani institucije Varuha pa so predstavili namestnik varuha in vodja Centra za človekove pravice Miha Horvat, pomočnica vodje Centra za človekove pravice dr. Simona Drenik Bavdek, Jerneja Turin in Miha Nabergoj iz Centra za človekove pravice pri Varuhu.

Delavnice so se sicer udeležili predstavniki različnih nevladnih organizacij.

Natisni: