Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Varuh ob predstavitvi poročila za leto 2018 pozval k hitremu, učinkovitemu in odločnemu ukrepanju

Varuh človekovih pravic svoja priporočila vsako leto predstavi v letnem poročilu, preko katerega odločevalce opozarja na kršitve človekovih pravic v Sloveniji. Danes je varuh Peter Svetina državnemu zboru in javnosti predstavil ugotovitve iz poročila za leto 2018, v nadaljevanju parlamentarne seje pa se bo posvetil tudi izvajanju nalog na področju Državnega preventivnega mehanizma. V njegovem okviru sodelavke in sodelavci Varuha obiskujejo osebe, ki jim je bila odvzeta prostost, in kraje, kjer so ali bi bile lahko te osebe nastanjene.


V uvodnem nagovoru je varuh poudaril, da se je na kršitve človekovih pravic treba odzivati hitro in učinkovito. Kot je dejal, temelji poročilo Varuha za lansko leto na 4.719 zadevah. »Če ga primerjamo z letom 2017, lahko ugotovimo, da je Varuh v letu 2018 obravnaval kar 248 zadev več, kot leto prej. Od tega je bilo skupaj s področjem zagovorništva utemeljenih 398 pobud, v njih pa je Varuh ugotovil 377 kršitev človekovih pravic in drugih nepravilnosti, in sicer pri 45 organih,« je povedal Svetina. Največ se jih je nanašalo na kršitve načela dobrega upravljanja (87), kršitve 2. člena ustave, ki govori, da je Slovenija pravna in socialna država (30) in na neupravičeno zavlačevanje postopkov (25).

Aktualno Poročilo vsebuje tudi 88 priporočil, za katere Svetina pričakuje, da jih bodo vlada, državni zbor, lokalne skupnosti in vsi ostali, na katere so naslovljena, tudi uresničili. Kot je dejal, so med njimi tudi nekatera, ki se vlečejo že leta, kar ga žalosti. »Na zakonodajni, sodni, največkrat pa na izvršilni oblasti je, da Varuhova priporočila jemljejo resno in se nanje odgovorno odzovejo. Ni dovolj le sprejeti priporočilo, ključno je, da se priporočila Varuha tudi dejansko uresničijo. In državni zbor mora bdeti nad tem,« je še poudaril Svetina.

Opozoril je tudi, da se vlada in zakonodajalec ne odzivata pravočasno na odločbe ustavnega sodišča ter za odpravo protiustavnosti pred potekom zakonsko določenih rokov ne pripravljata ustreznih rešitev. »Več kot deset odločb tega sodišča ostaja nespoštovanih,« je dejal in izrazil nezadovoljstvo, ker nekatere odločbe ustavnega sodišča, ki so bile sprejete na podlagi Varuhovega predloga, še vedno niso dobile ustreznega odziva. »Še vedno ni uresničena odločba ustavnega sodišča o financiranju osnovnih šol, ni zakona, ki bi uredil ustavoskladno pravico do sodnega varstva za vse že vložene in prihodnje tožbe v zvezi z izbrisi kvalificiranih obveznosti na podlagi Zakona o bančništvu. Še vedno ni posodobljen Zakon o duševnem zdravju, ki bi z ustavo uskladil postopek sprejema oseb, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost, v varovane oddelke socialnovarstvenih zavodov. Tudi v marsikateri slovenski občini na primer še niso odpravili neustavnih predpisov o kategorizaciji javnih cest, prav tako pa še niso sprejeti predpisi, ki bi zaščitili v ustavo vpisano pravico do vode, čeprav je rok za njihov sprejem potekel že maja 2018,« je še povedal varuh človekovih pravic.

V nadaljevanju uvodnega nagovora je predstavil ugotovljene kršitve po področjih in pozval k hitremu, odločnemu in učinkovitemu ukrepanju.

Med drugim je omenil primer, ko je bil staršem slepih in slabovidnih otrok z navodilom Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti povsem neupravičeno odvzet en dodatek, čeprav se dva možna dodatka za starše in otroke ne izključujeta in bi morali prejemati oba. Starši so tako dolga leta iskali svojo pravico na sodišču, čeprav smo opozarjali, da je treba v pravdah skleniti poravnavo ali za popravo krivic sprejeti zakonodajo. Kot je poudaril Peter Svetina ta primer kljub obljubam še vedno ni uspešno rešen, ne za slepe in slabovidne, kot tudi ne za ostale podobne skupine, zato je vlado pozval k takojšnji odpravi anomalij.

Povedal je, da je Varuh pri obravnavi pobud pogosto ugotovil tudi, da nekateri organi delujejo prepočasi, predolgo rešujejo vloge in pri odločanju prekoračujejo vse razumne, zakonske roke. Kot je dejal, je bilo pogosto kršeno tudi načelo pravne in socialne države, ko je bilo prizadeto človekovo dostojanstvo, ko posameznik ali njegova družina niso imeli osnovnih pogojev za zadovoljevanje temeljnih potreb, ali pa so bili pahnjeni v revščino, zato Svetina od vlade pričakuje odločnejše ukrepe.

Omenil je tudi že dolgo neodpravljen primer diskriminacije študentov invalidov pri prevozu, pa zamujanje z zakonsko dolžnostjo sprejetja ustreznih podlag za primerno prilagoditev študijskega procesa zanje. Poudaril je tudi, da za invalide še vedno niso prilagojeni mnogi objekti javnih ustanov. Ob tem je opozoril tudi na neusklajenost nadomestila za invalidnost in dodatek za pomoč in postrežbo, na manko Pravilnika o poklicnih boleznih in zdravstvene reforme, s katero bi država zagotovila dostopne, kakovostne in varne programe preprečevanja bolezni, zdravljenja in rehabilitacije. »Varuh na področju invalidske problematike deluje izjemno proaktivno, zato bomo kot Nacionalna institucija za človekove pravice v skladu s pariškimi načeli spremljali tudi izvajanje 33. člena Konvencije o pravicah invalidov,« je še poudaril Peter Svetina.  

Dotaknil se je tudi področja pravic otrok in povedal, da je število pobud v primerjavi z letom 2017 skoraj enako, da pa se spremenila struktura znotraj ožjih področij. Tako se je povečalo število pobud v zvezi s stiki otrok s starši, na področju zagovorništva ter na področju pravic otrok s posebnimi potrebami. Glede neuresničene odločbe ustavnega sodišča o financiranju osnovnih šol je dejal, da »Varuh ocenjuje, da so z vložitvijo navedenega predloga novele zakona v zakonodajni postopek narejeni koraki v smeri uresničitve odločbe ustavnega sodišča, na državnem zboru pa je, da zagotovi uresničitev ustavne odločbe na način, ki ne bo poslabšal položaja otrok,« je še povedal Svetina.    

Kot je dejal, v ospredje obravnavanih zadev pri Varuhu zadnja leta stopajo tudi pobude po pravičnih in poštenih sodnih postopkih ter skrbnem in kritičnem nadzoru nad sodnimi odločitvami. Na področju policijskih postopkov so se pobude v letu 2018 nanašale na vse vidike delovanja policistov, varuh pa je opozoril tudi na težave pri nameščanju obsojencev v socialno varstvene zavode, kjer pričakuje čimprejšnje ukrepe na sistemski ravni.
Na področju delovno-pravnih zadev se je Varuh v letu 2018 ukvarjal predvsem s prikritimi delovnimi razmerji, neplačevanjem plač in prispevkov, nasiljem na delovnem mestu, z neustrezno urejenim delovnim časom in plačilom za nadurno delo, delovnimi pogoji, delavci invalidi, itd. Dejal je, da Varuh na področju delavcev v državnih organih že več let poudarja tudi sistemske kršitve pravic zaposlenim v slovenskem zaporskem sistemu in v Slovenski vojski, pa tudi na prisilno upokojevanje javnih uslužbencev.

Med drugim je osvetlil tudi obravnavane vsebine na področju okolja in prostora ter poudaril, da so se nanašale predvsem na moteči hrup, smrad, druga onesnaževala ter na umeščanje posegov v prostor. Kot je dejal, na področju zagotavljanja varnega in zdravega življenjskega okolja, nismo storili dovolj, na kar kažejo tudi aktualni dogodki.

Varuh že več let ugotavlja tudi kršitve pravice do posebne davčne olajšave za preživljanje družinskih članov davčnega zavezanca, neustrezno urejeno pa je tudi področje dopolnilnih izvedeniških mnenj Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Varuh opozarja tudi na kršenje človekovih pravic na področju enakosti pred zakonom in prepovedi diskriminacije.  

V zaključku svojega nagovora je varuh Peter Svetina ocenil, da na področju človekovih pravic manjka več medresorskega sodelovanja in predlagal, da se v proučitev in sprememb na področju nerealiziranih priporočil vključi celotna vlada. Varuh sicer meni, da je bilo nekaj napredka narejenega, a kot je dejal, bo v prihodnje na tem področju treba narediti še veliko korakov. Izpostavi je, da Varuh ne piše zakonov. »Naša naloga je nadzor nad izvajanjem sprejetih predpisov v luči spoštovanja človekovega dostojanstva in pravic ter opozarjanje na kršitve. Vsi skupaj smo v službi ljudi in odločanje v zakonskih rokih mora postati kategorični imperativ. Odmikanje od ljudi in ukinjanje raznih služb, uradov, izpostav na terenu pri Varuhu razumemo kot korak nazaj pri uresničevanju pravic posameznikov,« še meni varuh Peter Svetina.

Letno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2018

Natisni: