Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Izčrpno srečanje z ekipo ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer se je v sredo, 13. 1. 2016, sestala z s sodelavci ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anjo Kopač Mrak.

Varuhinja in njeni sodelavci, namestnika varuhinje Tone Dolčič in Ivan Šelih, direktorica strokovne službe Martina Ocepek ter svetovalci Varuha Jasna Vunduk, Gašper Adamič in Liana Kalčina, so državno sekretarko Martino Vuk, ki je v odsotnosti ministrice vodila ekipo ministrstva, med drugim povprašali o realizaciji normativnega načrta Vlade. Varuh namreč na več področjih ugotavlja, da se zadeve premikajo prepočasi.

Nujno je posodobiti leta 1986 nastal zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki ne samo, da je zastarel, ampak tudi ni skladen s Konvencijo o invalidih, kritično ocenjuje Varuh. Na ministrstvu so pripravili so Zakon o socialnem vključevanju, ki naj bi ta zakon nadomestil. Obravnavan naj bi bil naslednje leto, uveljavitev pa bo zaradi težke zagotovitve finančnih sredstev po zagotovilih državne sekretarka postopna.

Že vse predolgo se pripravlja Zakon o dolgotrajni oskrbi, je bil kritičen Varuh. Odprto je tudi vprašanje osebne asistence, ministrstvo pa ocenjuje, da bi moral biti po obliki pomoči del Zakona o dolgotrajni oskrbi, vendar glede na dogajanje načrtujejo medresorsko uskladitev ključnih odprtih rešitev. Preučili so tudi predlog zakona o osebni asistenci in iščejo ustrezne rešitve.

Varuh med drugim predlaga, se v novelo Zakon o preprečevanju nasilja v družini, ki je predviden za javno razpravo do konca leta, vključi tudi prepoved telesnega kaznovanja otrok.

Državna sekretarka je povedala, da družinskega zakonika kot je bil ne načrtujejo, bodo pa skušali vpeljati spremembe v Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v delu, ki se nanaša na družinska razmerja. Želijo spremeniti le najbolj pereča vprašanja, ki zaradi zavrnitve zakonov na referendumih niso mogla biti uresničena, eno od teh je prenos pristojnosti o odvzemu otrok iz Centrov za socialno delo na sodišča.

Varuhinja je pozdravila prizadevanja v smeri reorganizacije dela Centrov za socialno delo, pričakuje, da bodo potem tam zaposleni strokovnjaki lažje v podporo ljudem v stiskah.

Varuh človekovih pravic RS (Varuh) želi že devet let trajajoč pilotni projekt Zagovornik – glas otroka zaključiti in ga institucionalizirati. Varuhinja je v izjavi za javnost po srečanju povedala, se to lahko uresničili s primerno dopolnitvijo Zakona o varuhu človekovih pravic. Vlada je že sklenila, da v luči večletnega prizadevanja Varuha za Nacionalno institucijo za človekove pravice v letu, ko je Slovenija nastopila funkcijo članice Sveta ZN za človekove pravice, zakon dopolni. V procesu sprememb pa bi bilo smiselno v naloge Varuha vključiti tudi Zagovorništvo.
Državna sekretarka Martina Vuk je povedala, da si za rešitev projekta, ki ga ministrstvo financira, prizadevajo že od neuspelega poskusa sistemske ureditve tega področja v družinskem zakoniku leta 2011. Rešitev, ki jo je omenila varuhinja, bi tudi nekoliko razbremenila proces reform Centrov za socialno delo, saj so na ministrstvu razmišljali, kako zagovorništvo umestiti v delokrog centrov.  

Varuhinja je sogovornike, kljub temu, da se problematika nanaša na več ministrstev, opozorila tudi na problematiko zgodnje obravnave oseb s sposebnimi potrebami, na pomanjkanje strokovnjakov in nedostopnost terapij zaradi socialnega stanja družin. Državna sekretarka je poudarila, da je sicer nosilno ministrstvo te problematike tisto za zdravje, vendar so skupaj z njim in ministrstvom za izobraževanje, šolstvo in šport že začeli pripravljati projekt, ki bo financiral iz evropskih sredstev in v katerem si bodo prizadevali za multidisciplinarno zgodnjo obravnavo otrok s posebnimi potrebami in stroovno podporo družinam takšnih otrok.

Varuhinja je s sodelavci znova opozorila na problematiko nameščanja mladoletnih in drugih oseb v varovane oddelke (posebnih) socialnovarstvenih zavodov na podlagi sklepov sodišč in v Center za tujce in na vprašanje plačila stroškov takšnih namestitev. Pri slednjem bi lahko šlo po mnenju Varuha za neenako obravnavo. S tem je Varuh med drugim seznanil že obe ministrici, za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anjo Kopač Mrak in za zdravje Milojko Kolar Celarc, na srečanju 7. 7. 2015.

Državna sekretarka Vukova je poudarila, da za problem problematiko nameščanja mladoletnih in drugih oseb v varovane oddelke (posebnih) socialnovarstvenih zavodov iščejo rešitve medresorsko. Zdi se, da bo treba odrediti, kateri zavodi bodo morali sprejeti mladoletnike z motnjo v duševnem razvoju. Preveriti pa bo seveda tudi treba, ali bodo zavodi potrebovali prilagoditve in kadrovske okrepitve, da bodo ti otroci imeli ustrezno strokovno pomoč. Ne glede na to, da so ti primeri sedaj redki, obstaja bojazen, da bi po postavitvi takšnih zavodov število primerov, kjer bi se ugotavljala nujnost namestitve v takšne zavode, naraslo. Na ministrstvu napovedujejo skorajšnje medresorsko srečanje s prisotnostjo tudi predstavnika Varuha.

Varuhinja s sodelavci je opozorila tudi vprašanje diskriminacije študentov invalidov pri prevozu med krajem bivanja in izobraževanja, ki ne morejo uporabiti pravice do subvencionirane vozovnice v javnem prometu, ker zaradi invalidnosti ne morejo uporabljati javnega prevoza. Rešitev se obljublja že od leta 2013, pa je še ni. Trenutno si študenti invalidi do uveljavitve nujno potrebnih sistemskih rešitev prevoz lahko poskušajo urediti s pomočjo Društva študentov invalidov Slovenije (DŠIS), ki zagotavlja prevoze za študente invalide na območju Ljubljane in Maribora.

Varuh sicer pričakuje ustrezno sistemsko rešitev, varuhinja pa v izjavi po srečanju poudarila, da je včasih smiselno pravice ljudi med čakanjem na sistemske rešitve uveljaviti z malo dobre volje in nekaj sredstev, sicer se kršitve pravic nadaljujejo predolgo. Posamični primeri pa obenem lahko tudi pokažejo, ali je smer oblikovanja sistemski rešitev res prava in ali še obstaja potreba po njih v določenem časovnem obdobju, je dodala državna sekretarka Vukova.

Med drugim so govorili še o diskriminaciji oseb z motnjami v duševnem razvoju pri prevozu med krajem bivanja in izobraževanja, ki v starosti med 18 in 21 let obiskujejo posebni program izobraževanja v socialno-varstvenih zavodih. Ministrstvo se z ugotovljeno diskriminacijo strinja in načrtuje spremembo 8. člena Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev, vendar ni jasna časovna opredelitev spremembe. Pravilnik do dneva srečanja še ni bil usklajen.


Izjava za javnost - prvi del (MP3)

Izjava za javnost - drugi del (MP3)

Izjava za javnost - vprašanja novinarjev (MP3)

Srečanja so se poleg državne sekretarke Martine Vuk udeležili še generalna direktorica Direktorata za družino Ružica Boškič, generalni direktor Direktorata za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja Cveto Uršič, sekretar Davor Dominkuš, vodja sektorja za razvoj storitev in programov ter izvajanje analiz na Direktoratu za socialne zadeve Janja Romih, Marjeta Kovšča iz Direktorata za socialne zadeve in svetovalka v kabinetu Neva Grašič.

Natisni: