Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Varuh Svetina: "Skrb za okolje je tudi skrb za mir."

Čisto, zdravju neškodljivo in varno okolje je temeljna človekova pravica, ki izvira iz pravice do človekovega dostojanstva in je temelj za izvajanje vseh drugih človekovih pravic. V opomin na to vsako leto 5. junija že od leta 1974 obeležujemo svetovni dan okolja. Skrb za naravo je tudi skrb za mir. Po oceni Organizacije Združenih narodov (OZN) so trenutno največja grožnja svetovnemu miru prav podnebne spremembe, na katere številni strokovnjaki opozarjajo že desetletja. Podnebne spremembe ogrožajo našo varnost, naše soseske in naša življenja. »Zaradi divjanja narave in drugih sprememb vse več ljudi na svetu ostaja brez strehe nad glavo, postajajo lačni, gredo za kruhom drugam. Podnebne spremembe se skrivajo v ozadju velikega dela ekonomskih in celo vojnih migracij, a so podnebni migranti brez statusa in pravne zaščite,« opozarja varuh človekovih pravic Peter Svetina.

Varovanje okolja, ohranjanje narave in zdravega življenja so enako pomembna vprašanja kakor razvojne potrebe prebivalstva. Presojanje in usmeritve morajo biti naravnani k trajnostnemu razvoju in skupnemu cilju uravnoteženega gospodarskega in socialnega razvoja, ki sta v medsebojni soodvisnosti. V Sloveniji je varstvo okolja ustavno zaščitena kategorija, opredeljuje pa ga tudi vrsta sistemskih predpisov, preko katerih država določa meje dopustnosti posegov v okolje. Država se ne more odreči svoji dolžnosti (preventivne) skrbi za okolje, dolžna jo je zagotavljati na vseh ravneh in pri tem zasledovati interes javnosti. Posledice neustreznega in neučinkovitega varstva okolja in zanemarjanje preventivne vloge države namreč nosijo tako sedanje kot prihodnje generacije ne le s premoženjem ampak tudi z zdravjem. »V Sloveniji smo že desetletja priča posledicam slabe prakse varovanja okolja v Celjski kotlini in Mežiški in Soški dolini ter drugod,« spomni varuh Svetina.

"Posebej je treba biti na posege v obstoječe pravice pozoren v trenutkih, ki jih označujemo kot krize. Ob sprejemanju ukrepov in poseganju v že obstoječe človekove pravice je treba vedno opraviti test sorazmernosti in oceniti, ali je ponujena možnost ukrepanja edina in kakšno škodo lahko povzroči. Organi odločanja morajo posege v okolje izvajati s tresočo roko in jih dobro utemeljiti, da bodo skladne z zahtevami pravne države. Njihov učinek je namreč nepovraten, posledice pa so dolgoročne in namesto, da bi bile blagodejne, lahko prihodnjim generacijam postanejo breme,« poudarja varuh Svetina.

Varuh še opozarja, da so za ustrezno varovanje okolja pomembni kakovostno pripravljeni predpisi. »Če so kvalitetni, so razumljivi, njihovo izvajanje je lažje in hitrejše, sprotno seznanjanje javnosti o fazah priprave pa zmanjšuje njena morebitna nasprotovanja,« poudarja varuh. Človek je z naravo neločljivo povezan v razmerju odvisnosti, saj degradirano okolje vpliva na njegovo zdravje. Tega se javnost čedalje bolj zaveda, zato je tudi čedalje večje njeno zanimanje, da se vključi v odločanje. »Javnost ima pravico, da je o vseh sprejetih odločitvah obveščena, organi pa imajo dolžnost, da komunicirajo z njo. Skupaj je treba iskati rešitve, ki bodo gospodarsko učinkovite in imele najmanjše posledice za okolje in prostor,« še opozarja varuh. »Dileme, ali ima javnost pravico sodelovati v okoljskih zadevah ni. To izhaja iz normativnih podlag, je izraz dobrega upravljanja organov in demokratične družbene ureditve,« še opozarja varuh.

Ob svetovnem dnevu okolja varuh človekovih pravic Peter Svetina še poudarja, da nebrzdani pohlep posega v samo bit človekovih pravic in temeljnih svoboščin in da za kvalitetno življenje ne potrebujemo presežkov materialnega, pač pa človeka ob sebi.

Natisni: