Varuh človekovih pravic

Varuh

ČP

Ombudsman BiH na obisku v Sloveniji v pogovoru z etničnimi skupinami v Sloveniji

Ljubljana, 01. februarja (STA) - V okviru štiridnevnega obiska v Sloveniji se je ombudsman Bosne in Hercegovine Frank Orton danes sestal s slovenskim varuhom človekovih pravic Matjažem Hanžkom, ki je zanj ob tej priložnosti v uradu varuha pripravil srečanje s predstavniki več kot 20 slovenskih etničnih skupnosti. Slednji so oba varuha seznanili s težavami, s katerimi se soočajo, pri tem pa največ kritik namenili dejstvu, da slovenska ustava kot manjšine priznava samo pripadnike madžarske,             italijanske in romske skupnosti. Orton je udeležence srečanja tudi seznanil s svojimi izkušnjami pri delu v BiH, kjer opravlja delo varuha približno leto in pol, ter pred tem na Švedskem, kjer si je izkušnje za mesto varuha človekovih pravic med drugim nabiral tudi kot švedski ombudsman proti etnični diskriminaciji. Po njegovih besedah je institucija varuha v Sloveniji, kjer se ombudsman oz. njegov urad ubada z vsemi težavami, urejena bolje kot na Švedskem, kjer se s posameznimi vprašanji ukvarjajo različni ombudsmani. Orton bo sicer v Sloveniji ostal do ponedeljka, ko bo obisk sklenil s predavanjem za zaposlene v uradu varuha človekovih pravic.
 
Kot je po srečanju za STA povedal Orton, so v BiH z njegove perspektive največji problemi trije: striktno spoštovanje zakona s strani politikov, neučinkovita birokracija in diskriminacija na podlagi etnične pripadnosti. Po njegovih besedah bi se morali vsi politiki in predstavniki nacionalnih skupin v BiH držati črke zakona, da bi lahko država normalno funkcionirala, saj mora biti zgrajena na zakonih. "Državi ne sme vladati zakon denarja, prijateljstva, korupcije, zvez ali nepotizma, ampak je treba zakonom slediti oz. jih spremeniti, če so slabi." Birokracija je po njegovem mnenju prevelika in prepočasna ter zato tudi neučinkovita, uradniki pa se do ljudi obnašajo vzvišeno, namesto da bi jim služili. "Zato je težko urejati poslovne zadeve, kar seveda upočasnjuje vlaganja v državo oz. gospodarstvo, s tem pa tudi         zavira ekonomski razvoj," je poudaril Orton. Diskriminacija na podlagi etnične pripadnosti kot tretji veliki problem življenja v BiH pa je, kot se je izrazil, še vedno obsesija, ki je sam ne razume, po njegovem mnenju pa prinaša v družbo velike, če ne kar največje težave. Zato je še vedno zelo težavno tudi vračanje ljudi na njihove predvojne domove, saj jih prebivalci ne sprejemajo, s tem pa je povezanih tudi mnogo težav zaradi nelegalnega naseljevanja v tuja domovanja.
 
Na srečanju s predstavniki slovenskih etničnih skupnosti je Orton dejal, da je v okviru svoje funkcije v BiH že večkrat javno poudaril, da se ne strinja s sistemom, kjer je vse podrejeno nacionalnemu ključu, prebivalcem Bosne in Hercegovine pa skuša v prvi vrsti predati sporočilo, da so najprej državljani BiH in šele nato pripadniki posamezne narodnosti. Slovenski varuh Matjaž Hanžek pa je ob tem             poudaril, da medsebojno nepoznavanje navadno vodi v strah, po njegovih besedah pa tudi v Sloveniji obstajajo latentni mednacionalni konflikti, ki jih je treba reševati.


Kot trenutno največji problem v BiH je izpostavil mešane zakone - med pripadniki različnih narodnosti -, "saj ti ljudje ne pripadajo nobeni skupnosti in so izgubljeni nekje vmes". Sicer pa je Orton spregovoril tudi o svojih izkušnjah na funkciji švedskega ombudsmana proti etnični diskriminaciji. Problem diskriminacije na Švedskem je po njegovem dvoplasten in se deli na težave migrantov ter težave, s     katerimi se srečujejo zgodovinske manjšine - Laponci, Romi in Finci. Laponci se tako z diskriminacijo srečujejo že stoletja, "človeka pa spreleti srh, ko vidi, kako so oblasti z njimi postopale stoletja dolgo, na kar ne moremo biti ponosni". Podobno je tudi z Romi, ki so jih na Švedskem obravnavali enako kot drugod po Evropi, največji problem pa je nepoznavanje njihove kulture in tradicije. Glede migrantov pa je menil, da bi morali prebivalci razmišljati o tem, kako lahko prišleki obogatijo njihovo družbo, namesto da jih vnaprej zavračajo.
 
Predstavniki slovenskih etničnih skupnosti, med njimi nemške, srbske,  makedonske, bošnjaške in hrvaške so oba varuha seznanili s svojimi težavami, po mnenju večine pa manjšine v Sloveniji predstavljajo približno desetino vseh prebivalcev. Poleg dejstva, da so v slovenski ustavi kot manjšine zapisane samo tri že zgoraj omenjene skupnosti, so precej kritik namenili tudi bližajočemu se popisu   prebivalstva, kjer se lahko pri vprašanju narodne oz. etnične pripadnosti podobno kot v ustavi vprašani opredelijo samo kot Slovenci, Italijani, Madžari ali pripadniki druge narodnosti, kar slednje postavlja v položaj drugorazrednih državljanov.
 
Mnogo težav etničnim skupinam povzroča tudi financiranje njihovih društev, ki je popolnoma neurejeno, poleg tega pa od države ne dobijo nobenih sredstev, dokler ni društvo registrirano vsaj pet let, kar se jim zdi nesmiselno. Pripadniki etničnih skupnosti tudi nimajo možnosti za izdajanje časopisov, sodelovanje pri radijskih ali televizijskih oddajah, čeprav ima, kot je opozoril predstavnik Bošnjaške kulturne zveze, "recimo radio v Sarajevu tudi program v slovenskem jeziku za tam živeče Slovence". Nobeno društvo nima niti osnovne infrastrukture, brezplačne pravne pomoči, zato bi morali pravno in strokovno ta vprašanja urediti. Predstavnica Društva Kočevarjev je opozorila na netoleranco v slovenski družbi in poudarila, da se veliko ljudi pri popisu prebivalstva niti ne upa opredeliti za Nemce, saj so pritiski nanje na nekaterih območjih še vedno zelo veliki, tako da se ljudje celo ne upajo včlaniti v njihova društva. Kot je dejal eden prisotnih predstavnikov skupin, "je problem v glavi večine". Predstavnica hrvaškega društva pa je predlagala, da bi v uradu varuha postavili uradno telo, ki bi se ukvarjalo samo s težavami etničnih skupin.
 
Orton se je sodelujočim zahvalil za njihove prispevke in poudaril, da bo s srečanja "odnesel" koristne izkušnje za svoje delo v BiH, ob tem pa je pozdravil idejo o delovnem telesu za etnične manjšine, "ki jo podpira tudi ena od resolucij združenih narodov". Glede problematiziranja popisa prebivalstva pa sam ne vidi razloga, da bi morala država vedeti, za kakšno nacionalnost se kdo opredeljuje, "saj to nima
pomena". Če pa želi država te podatke res pridobiti, lahko to opravi preko anonimnih anket, kjer bi dobili bolj natančne podatke o etnični pripadnosti, ker se ljudje tudi ne bi bali opredeliti. Ob tem je navzoče pozval, "naj ne bodo zadovoljni samo s izjavami oblasti, da vedo za probleme etničnih manjšin in da je pomembno, da so jih z njimi seznanili, ampak naj državo tudi prisilijo, da začne težave
reševati". "Na splošno je na področju človekovih pravic preveč samo lepih besed, priporočil ali konvencij, veliko premalo pa je osredotočanja na uresničevanje že sprejetih dokumentov," je še opozoril Orton.
 
V imenu Urada RS za narodnosti je Janez Obreza povedal, da pri njih nimajo pristojnosti za reševanje vprašanj manjšin oz. skupnosti, ki niso zapisane v slovenski ustavi, "se pa trudijo, da bi stvari premaknili", s čimer ni požel odobravanja prisotnih predstavnikov etničnih manjšin. Dodal je, da država razmišlja o pripadnikih nekdanje skupne države, o katerih pripravljajo tematsko študijo na inštitutu za narodnostna vprašanja, ki bo lahko podlaga za nadaljnjo razpravo. Matjaž Hanžek pa je ob tem opozoril, da bi lahko naredili kaj več tudi za manjšine, ki niso zapisane v ustavi.
 
Orton se je sicer rodil leta 1942 na Švedskem, kjer je diplomiral iz prava na Univerzi v Lundu, pravni študij pa je nadaljeval tudi na Univerzi Berkeley v Kaliforniji v ZDA. Med svojo kariero na Švedskem je bil med drugim sodnik na različnih švedskih sodiščih. Funkcijo ombudsmana v BiH je prevzel maja leta 2000.

Natisni: