Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Spremljanje pravic invalidov: Ugotovitve slovenskega Državnega preventivnega mehanizma

Vse osebe, ki jim je odvzeta prostost, so lahko izpostavljene zlorabi in slabemu ravnanju, invalidi z odvzeto prostostjo pa se lahko soočajo še z dodatnimi tveganji. Ob mednarodnem dnevu invalidov 3. decembru je Združenje za preprečevanje mučenja (APT)povabilo Državni preventivni mehanizem Slovenije, da deli svoja spoznanja o spremljanju in zagovarjanju pravic invalidov, ki jim je odvzeta prostost. 

APT: »V letu 2021 je NPM obiskal tri posebne socialnovarstvene zavode, ki izvajajo storitve institucionalnega varstva odraslih s težavami v duševnem zdravju in motnjami v duševnem razvoju. Kakšno je trenutno stanje invalidov, ki jim je bila odvzeta prostost, glede na to, kar ste videli iz prve roke?«

DPM: »Ob pomanjkanju oblik pomoči v skupnosti ugotavljamo, da predstavlja problem prezasedenosti varovanih oddelkov[1] (posebnih) socialno varstvenih zavodov[2], ki tem osebam zagotavljajo institucionalno varstvo, glavno težavo. Kljub opozorilom in priporočilom DPM (ang. NPM) se stanje na tem področju še ni bistveno izboljšalo, kar vpliva na kvaliteto bivanja vseh stanovalcev teh oddelkov, predstavlja pa tudi močno povečano obremenitev zaposlenih. Tako je na primer eden od obiskanih zavodov stanovalce še vedno nameščal v skupni prostor in jim tam skušal zagotoviti čim večjo mero zasebnosti, drugi je ob preseženi kapaciteti postelje namestil v sobo, sicer namenjeno izvedbi posebnih varovanih ukrepov[3].

Bivanjske razmere za stanovalce posebnih socialno varstvenih zavodov so sicer glede na ugotovitve ob obiskih DPM načeloma dobre, z investicijami, ki jih lahko pričakujemo v prihodnosti, pa se bodo še izboljšale. Ravno tako je še vedno dobra tudi oskrba teh stanovalcev, se pa v zadnjem času vedno bolj kaže pomanjkanje ustreznega strokovnega kadra, ki ga ni možno dobiti niti na trgu dela.«

APT: »Katere so nekatere najpomembnejše spremembe, h katerim ste prispevali ali bi želeli prispevati skozi čas?«

DPM: »DPM skuša s svojimi priporočili, pa tudi s prenosi dobrih praks stalno izboljševati bivalne pogoje, kvaliteto oskrbe, predvsem pa s svojim preventivnim delom preprečiti, da bi v konkretnem primeru prišlo do grdega ravnanja z zaprtimi osebami, kaznovanja ali celo njihovega mučenja. S tem želimo tudi nadaljevati, premiki, ki smo jih dosegli v letih dosedanjega dela, pa nam dajejo zadovoljstvo in voljo, da se trudimo še naprej. Tako smo ob že prej omenjeni prezasedenosti varovanih oddelkov posebnih socialno varstvenih zavodov, ob vzpodbujanju procesov deinstitucionalizacije[4], tvorno sodelovali pri pripravi potrebnih sprememb Zakona o duševnem zdravju[5], ki naj bi z odpiranjem novih varovanih oddelkov preprečil primere prezasedenosti. Na podlagi naše zahteve je Ustavno sodišče odpravilo možnost po Zakonu o duševnem zdravju, da poda privolitev za sprejem v varovani oddelek in odpust iz njega le zakoniti zastopnik, to je skrbnik osebe, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost ne da bi o tem odločilo tudi sodišče.

Ravno tako smo na primer v domovih starejših s priporočili po namestitvi skrinjic za pritožbe in pripomočkov za njihovo pisanje zaprtim osebam omogočili uporabo pritožbenih poti, z zahtevo po njihovem rednem pregledovanju v kratkih časovnih razmakih pa, da je ob obravnavi pritožba še aktualna.

Z vrsto priporočil smo dosegli, si pa to še naprej prizadevamo, da obiskane ustanove spoštujejo določbe Zakona o duševnem zdravju in drugih predpisov, da torej ravnajo ob odvzemu prostosti osebe, ob zagotavljanju njenih pravic, ob uporabi posebnih varovalnih ukrepov, skladno z zakonskimi zahtevami in omejitvami. Primerov, ko so bila naša priporočila uresničena, je še veliko.

V letu 2021 smo opravili dva redna obiska posebnih socialno varstvenih zavodov. Ob kontrolnih obiskih teh ustanov v letu 2022 smo lahko ugotovili, da je bilo od skupaj 43 priporočil 15 takrat podanih priporočil sprejetih, vendar pa so na uresničitev še čakala, 28 priporočil pa sta obiskana zavoda tudi že uresničila, kar je nedvomno pomenilo pomemben premik v kvaliteti bivanja in oskrbe stanovalcev teh dveh zavodov.« 

APT: »Ali ste dokumentirali dobre prakse v krajih za pridržanje?«

DPM: »Da, ugotovili smo več tovrstnih (dobrih) praks in jih tudi pohvalili. Primere dobrih praks izpostavljamo tudi v poročilih o obiskih in v preglednicah izdanih priporočil na naših spletnih straneh. Posebej smo na primer pohvalili prizadevanja, da se stanovalcem socialno varstvenih zavodov tudi v času epidemije covid-19 in s tem povezanih omejitev, olajša bivanje in zagotavlja stike s svojci. Pohvalili smo na primer tudi izvajanje animacijskih aktivnosti med tednom ter lepo, vzorčno urejen prostor za kajenje in park pred varovanim oddelkom enega od obiskanih zavodov. V drugem zavodu smo pohvalili, da imajo vsi stanovalci in stanovalke na varovanem oddelku svojo kozmetično-higiensko torbico, ki jo hranijo zaposleni in jo stanovalcem izročijo, ko jo potrebujejo zaradi opravil osebne higiene. S takšnim kosom zasebnosti znotraj institucionalnega varstva stanovalci pridobijo občutek individualnosti, pripomore pa tudi h krepitvi skrbi zase ter za svoje stvari.«

APT: »Ali lahko govorite o dodani vrednosti, ki jo je preventivna NPM leča prinesla vašemu delu v zvezi s tovrstno tematiko, za razliko morda od dela drugih inšpekcijskih organov ali vaše lastne preiskovalne vloge?«

DPM: »S priporočili za izboljšanje stanja na področju institucionalnega varstva za  odrasle s težavami v duševnem zdravju in motnjami v duševnem razvoju smo pristojne organe spodbudili k iskanju sistemskih, to je zakonskih rešitev, da se tudi tem osebam pri morebitnih omejitvah prostosti na enaki podlagi kot drugim zagotovi uživanje ali uresničevanje vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin.«

APT: »Pred kratkim ste zaposlili novo sodelavko za preventivne obiske prostorov za odvzem prostosti otrok in odraslih z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. Kaj je botrovalo tej odločitvi?«

DPM: »DPM vsekakor skuša redno obiskovati vse ustanove, kjer so ali bi lahko bile osebe, ki jim je odvzeta oziroma omejena prostost. Ob velikem številu socialno varstvenih zavodov v Sloveniji se nam je zdelo pomembno, da dejavnosti na tem področju okrepimo in tudi razširimo na obiskovanje zavodov za usposabljanje, delo in varstvo[6] ter bivalnih enot varstveno delovnih centrov[7], kjer so nastanjeni otroci in odrasli z različnimi oviranostmi. Sodelavka, ki je od 2021 vključena v obiskovanje tovrstnih zavodov, je tako (zlasti zaradi njenih predhodnih izkušenj iz dela socialne inšpekcije) pomemben element pri našem delu in pomeni krepitev preventivne vloge DPM.«

APT: »Kateri so glavni izzivi, s katerimi ste se srečevali pri svojem delu, da bi invalidom zagotovili enakopravno uveljavljanje njihovih pravic?«

DPM: »Kot je bilo že omenjeno, je eno od pomembnejših vprašanj, še posebej ob zadržanjih v posebnih socialno varstvenih zavodih, ob pomanjkanju oblik skupnostne obravnave, prezasedenost varovanih oddelkov teh ustanov. Vsekakor bi si želeli bolj aktiven odziv pristojnega ministrstva (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti), katerega že več let opozarjamo na nevzdržne razmere na tem področju. Pravega premika žal kljub številnim prejetim zagotovilom še ni.

Ob obiskih zavodov za usposabljanje, delo in varstvo ter bivalnih enot varstveno delovnih centrov pa opažamo, da je večini uporabnikov v teh zavodih, torej otrokom in odraslim z motnjo v telesnem in/ali duševnem razvoju, omejena svoboda gibanja in tako zavodov oziroma bivalnih enot ne morejo samostojno zapuščati v skladu s svojimi željami. Takšno omejevanje osebne svobode v socialno varstvenih zavodih je po trenutno veljavni zakonodaji dopustno le na podlagi odločitve sodišča (ali privolitve, če jo je oseba sposobna podati) v skladu z določbami Zakona o duševnem zdravju, izvaja pa se lahko le v varovanih oddelkih socialno varstvenih zavodov. Otroci in odrasli z motnjo v telesnem in/ali duševnem razvoju, ki bivajo v zavodih za usposabljanje, delo in varstvo ter v varstveno delovnih centrih, pa v te zavode niso nameščeni v skladu z določbami Zakona o duševnem zdravju, temveč na podlagi odločbe o usmeritvi v posebni program vzgoje in izobraževanja oziroma sklenjenega dogovora po določbah Zakona o socialnem varstvu. Po mnenju DPM gre v teh primerih za sistemsko težavo, zato na to opozarjamo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter mu priporočamo, da aktivno pristopi k aktivnostim za zagotovitev ustrezne pravne podlage za omejevanje osebne svobode uporabnikom v vseh zavodih za usposabljanje, delo in varstvo ter varstveno delovnih centrih v Sloveniji.«

APT: »Kako je k vašim zmožnostim, da spreminjate razmere na tem področju prispevalo vaše tesno sodelovanje s civilno družbo?

DPM: Tovrstno sodelovanje je treba gledati z dveh vidikov. DPM svoje delo opravlja glede na zakonodajo v Republiki Sloveniji, ki okvirja njegovo delo, skupaj z izbranimi nevladnimi organizacijami. Njeni predstavniki tvorno sodelujejo pri posameznih obiskih in s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami  prispevajo h kvaliteti obiskov, podanim priporočilom, s tem pa tudi k izboljšanju stanja v obiskanih ustanovah in prenašanju dobrih praks. Ugotovitve iz obiskov, zlasti pa priporočila za izboljšanje stanja lahko sodelujoče nevladne organizacije neposredno uporabljajo tudi pri svojem delu in projektih, ki jih vodijo. DPM pa ima tudi sicer redne in dobre stike z nevladnimi organizacijami, ki delujejo na področju obravnave zadržanih oseb. Tako je še preden je nevladna organizacija Spominčica – Alzheimer Slovenija  začela sodelovati s svojimi predstavniki pri obiskih DPM, z njo krepil sodelovanje, svoje znanje delil na njenih izobraževanjih, pri Varuhu človekovih pravic pa je bila na tej osnovi tudi odprta prva demenci prijazna točka v Sloveniji.

Vir: https://www.apt.ch/en/blog/monitoring-rights-persons-disabilities-insights-slovenias-npm


[1] Po Zakonu o duševnem zdravju je Varovani oddelek -  oddelek v socialno varstvenem zavodu, kjer so osebe zaradi svojih potreb nepretrgoma deležne posebne zaščite in varstva ter zavoda ne morejo zapustiti po lastni volji.

[2] Socialno varstveni zavod je po Zakonu o duševnem zdravju splošni ali posebni javni socialno varstveni zavod ali koncesionar, ki opravlja storitve v okviru mreže javne službe in je namenjen varstvu, bivanju in življenju oseb, katerih akutno bolnišnično zdravljenje, povezano z duševno motnjo, je zaključeno oziroma zanje bolnišnično zdravljenje ni potrebno.

[3] Posebni varovalni ukrep je po Zakonu o duševnem zdravju nujen ukrep, ki se ga uporabi zaradi omogočanja zdravljenja osebe ali zaradi odprave oziroma obvladovanja nevarnega vedenja osebe, kadar je ogroženo njeno življenje ali življenje drugih, huje ogroženo njeno zdravje ali zdravje drugih ali z njim povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim in ogrožanja ni mogoče preprečiti z drugim, blažjim ukrepom.

[4] Deinstitucionalizacija je glede na opredelitev Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti širši družbeni proces, katerega končni cilj je vzpostavljen sistem skupnostnih služb, individualno prilagojenih uporabnicam in uporabnikom, ki je sposoben prilagajanja spremembam in novim potrebam.

[5] Ta zakon določa sistem zdravstvene in socialno varstvene skrbi na področju duševnega zdravja, nosilce oziroma nosilke te dejavnosti ter pravice osebe med zdravljenjem v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, obravnavo v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda in v nadzorovani obravnavi.

[6] V socialno varstvene zavode za usposabljanje oziroma centre za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV) se v storitev institucionalnega varstva sprejme vse otroke in mladostnike z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju, kamor so usmerjeni z odločbo Zavoda za šolstvo.

[7] V varstveno delovne centre so vključene osebe z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem in telesnem razvoju. V centrih se izvajajo prilagojene oblike dela pod posebnimi pogoji, ki so namenjene osebam, ki so nezmožne za samostojno življenje in delo ter potrebujejo pomoč pri oskrbi. Cilj je spodbujati ustvarjalnost, občutek koristnosti, samopotrditve in omogočati uporabniku čim večjo mero samostojnosti. Varstveno delovni centri izvajajo tudi storitev institucionalnega varstva, ki obsega vse oblike pomoči, s katerimi se odraslim osebam z motnjami v duševnem in telesnem razvoju nadomeščajo ali dopolnjujejo funkcije doma in lastne družine, zlasti pa bivanje, varstvo, organizirana prehrana in zdravstveno varstvo.

Natisni: