Varuh človekovih pravic

Na Svet za odziv na sovražni govor v letu dni okoli 50 pobud

Svet za odziv na sovražni govor, ki se mu te dni izteka enoletni mandat, je do do februarja prejel okoli 50 pobud. Večina teh je bila povezana s sovražnim govorom do beguncev, migrantov in islamske vere ter do LGBT skupnosti, so za STA povedali v svetu ob zaključku projekta Z (od)govorom nad sovražni govor.

Mirovni inštitut je namreč včeraj, 25. 2.2 016, ob zaključku projekta Z (od)govorom nad sovražni govor sklical posvetovalno skupščino, na kateri bodo skupaj s partnerji opredelili nadaljnje skupne korake.

Lea Širok iz Sveta za odziv na sovražni govor, ki sicer deluje pod okriljem projekta Z (od)govorom nad sovražni govor, je povedala, da so bile nekatere pobude pomanjkljive, zato so obravnavali 37 pobud in za 26 oblikovali tudi javni odziv.

"Večina pobud je bila povezana s sovražnim govorom do beguncev, migrantov in islamske vere ter do LGBT skupnosti v času predreferendumske kampanje o zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Te pobude so prihajale večinoma od posameznikov," je dejala.

Ta nestrpen, stereotipiziran in diskriminatoren govor do marginaliziranih družbenih skupin pa so po njenih besedah širili predstavniki političnih strank, med njimi denimo poslanci državnega zbora, predstavniki katoliške cerkve, znane osebnosti, mediji, civilno-družbene organizacije, neznani avtorji grafitov ter organizirane skupine na družbenih omrežjih, predvsem na Facebooku in Twitterju, kjer je ta sovražni govor doživel "neverjetne razsežnosti".

Vodja projekta Z (od)govorom nad sovražni govor Veronika Bajt iz Mirovnega inštituta je povedala, da so omenjeni projekt izvajali kot koordinator na Mirovnem inštitutu v partnerstvu z ljubljansko fakulteto za družbene vede (prijavno točko Spletno oko), varuhom človekovih pravic in Multimedijskim centrom RTV Slovenija.

"V letu in pol trajajočem projektu je bilo zelo veliko aktivnosti po celi Sloveniji s ciljem, da se o sovražnem govoru spregovori in osvešča. Poudarek je bil tudi na opolnomočenju ranljivih marginaliziranih skupin in krepitvi tega sektorja preko izobraževanja," je pojasnila.

Kot enega vidnih rezultatov tega projekta je izpostavila ustanovitev neodvisnega Sveta za odziv na sovražni govor, katerega član je bil tudi namestnik varuhinje Jernej Rovšek.

Na posvetovalni skupščini so med drugim predstavili akcijski načrt za zmanjševanje obsega sovražnega govora v Sloveniji in priporočila za delovanje drugih akterjev (politika, vlada, državni zbor in drugo). V skladu z večletnimi predlogi Varuha človekovih pravic RS je na primer v Sloveniji treba najkasneje do 2017 vzpostaviti nacionalno institucijo za varstvo in promocijo človekovih pravic.

VIR: STA

Natisni: