Varuh človekovih pravic

Varuhinja o strpnosti ob predaji Deklaracije o strpnosti predsedniku republike

Predsednik republike Borut Pahor je danes, 11. 2. 2016, prejel izvod slovenskega prevoda Unescove Deklaracije o načelih strpnosti. Ob tem je poudaril, da lahko Slovenija vsestransko napreduje le kot odprta družba.

Današnjega sprejema prevoda deklaracije so se udeležile tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, direktorica Urada Slovenske nacionalne komisije za Unesco Marjetka Hafner in direktorica Amnesty International Slovenija Nataša Posel.

Varuhinja je zbrane novinarje pozvala, naj danes slišane besede o strpnosti prenesejo tja, kjer morda ljudje ta hip želijo zapisati ali izgovoriti nekaj, kar bo žalilo druge, pa jim bo morda kasneje celo žal. Ob tem se je vprašala, zakaj je potrebna represija, da se nekoga ustavi, zakaj so potrebni kazenski postopki, da nekdo odneha.

Trenutek, ki ga je predsednik izbral za sprejem prevedene deklaracije, je po njenem zelo pomemben za vse državljane. Vsak dan namreč lahko, zlasti na spletu, zasledimo veliko takega, ki pri nas vzbuja negotove občutke ali občutke strahu. Občutek spletne anonimnosti pa je po njenem zelo varljiv in zelo nevaren. Zato si pri Varuhu prizadevamo, da bi tudi splet postal javni prostor, je poudarila varuhinja. Dodala je še, da je največje načelo Varuha prav strpnost do drugačnih ob različnih mnenjih.

Predsednik Pahor je na svečanosti še povedal, da kadar se družbe soočajo z večjimi socialnimi, gospodarskimi ali celo varnostnimi težavami, se običajno zmanjša raven splošne potrpežljivosti med ljudmi ter zaupanje v državne ustanove, ocenjuje predsednik. Mnogo tega, zlasti od začetka gospodarske krize, po njegovem opazimo tudi v Sloveniji.

Poziv k strpnosti po njegovih besedah ne pomeni omejevanja naše svobode, ampak njeno zavarovanje. "Vsak naj pove, kar misli, toda to naj pove na spoštljiv način in tako, da ne prizadene drugega," je poudaril predsednik.

To po oceni Pahorja pomeni, da smo odgovorni za svoja ravnanja, naša ravnanja pa so lahko premišljena, samo, če so posledica kritičnega in odprtega dialoga. "Strpnost je naša izbira in pozivam, da jo izberemo," je dodal.

Hafnerjeva je dodala, da smo danes priče požiganju knjig, uničevanju kulturne dediščine, napadom na šole in univerze ter vzponu ksenofobičnega nacionalizma in rasizma, vse to pa pod preizkušnjo postavlja našo zavezanost demokratičnim načelom dostojanstva, enakosti in medsebojnega spoštovanja.

Tudi za Poselovo se vprašanje strpnosti odpira ob aktualnih primerih medvrstniškega nasilja nad učencem druge narodnosti, svinjskih glav na gradbišču džamije in razpravah o beguncih. Strpnost treba učiti že od mladih let, za strpnost družbe pa je po njenem ključno tudi ravnanje države.

 

 

Natisni: