Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Na srečanju mreže DPM jugovzhodne Evrope o otrocih s težavami v duševnem zdravju in razvoju ter uporabi prisilnih ukrepov

Namestnik varuha Ivan Šelih, tudi vodja državnega preventivnega mehanizma (DPM), in svetovalka Varuha Ana Polutnik, članica DPM, sta se 15. in 16. 11. 2022 na Dunaju udeležila srečanja mreže DPM jugovzhodne Evrope (SEE NPM Network). Udeleženci srečanja so govorili o obravnavi otrok in mladostnikov s težavami v duševnem zdravju ter duševnem in telesnem razvoju in o uporabi prisilnih ukrepov.

Svetovalka Varuha Ana Polutnik je predstavila izkušnje slovenskega DPM z obiskov ustanov, kjer so nastanjeni otroci in mladostniki s težavami in motnjami v duševnem zdravju in razvoju. Namestnik varuha Ivan Šelih pa je v razpravi izpostavil tudi nekatere podrobnosti posameznih primerov in priporočila, ki jih je DPM podal ob obiskih teh ustanov.

Ana Polutnik je med drugim poudarila, da je Varuh mnogo let vztrajal, da se otroci v psihiatričnih bolnišnicah ne smejo zdraviti na oddelkih pod posebnim nadzorom skupaj z odraslimi bolniki. Kot plod teh prizadevanj je marca 2019 nastala Enota za intenzivno otroško in mladostniško psihiatrijo, ki je del Psihiatrične klinike Ljubljana. DPM, ki je Enoto doslej obiskal dvakrat, ugotavlja, da je skoraj ves čas od odprtja polno zasedena. »V Enoti izvajajo posebne varovalne ukrepe (PVU) in sicer telesno oviranje s pasovi. Izvajajo ga skladno z Zakonom o duševnem zdravju (ZDZdr) v primerih, ko druge (milejše) možnosti umirjanja pacientov ne pridejo v poštev ali pa niso učinkovite. Ob obiskih smo ugotovili, da PVU trajajo od ene do dve uri in da jih uporabljajo redko. Tudi sicer smo ugotovili, da zaposleni spoštujejo določbe ZDZdr o izvajanju PVU. Enoti smo vseeno priporočali potrebno skrbnost pri izpolnjevanju obrazcev o izvedbi PVU, predvsem v delu, kjer katerega se vpisuje položaj, ki je privedel do PVU, pa tudi da se v obrazec vnese rubrika, kateri ukrepi so bili uporabljeni po zaključenem PVU, ko je bilo telesno oviranje odstranjeno (npr. terapevtski pogovor med pacientom in zdravnikom).«

Na srečanju so bili predstavljeni tudi obiski DPM v zavodih za usposabljanje, varstvo in delo, kjer DPM ugotavlja, da je otrokom in mladostnikom in odraslim, ki bivajo v teh institucijah, pogosto omejena osebna svoboda oziroma da izvajajo tudi PVU ter da za navedene omejitve nimajo ustreznih pravnih podlag.

»Tudi centri za otroke in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami se soočajo z vse pogostejšimi težavami otrok v duševnem zdravju, hudimi vedenjskimi težavami, različnimi pridruženimi težavami in motnjami, otroci in mladostniki so pogosto nasilni do osebja in drugih otrok, veliko je tudi samopoškodbenega vedenja. Ti otroci pogosto potrebujejo več pomoči ali intenzivnejšo obravnavo, zato centri v ta namen odpirajo t. i. intenzivne skupine. DPM je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti že večkrat pozval, naj centrom pomaga pri vzpostavljanju intenzivnih skupin in tudi pri oblikovanju programov obravnave otrok v teh skupinah.« S podobnimi zgodbami in težavami se srečujejo tudi krizni centri za otroke in mladostnike, zato je ukrepanje države nujno, sta še poudarila namestnik varuha Ivan Šelih in svetovalka Varuha Ana Polutnik.

Predstavniki DPM jugovzhodne Evrope so ob koncu srečanja sprejeli zaključke in priporočila. Poudarili so, da osebe s težavami in motnjami v duševnem zdravju oziroma duševnem in telesnem razvoju, še posebej otroci in mladostniki s takšnimi težavami in motnjami, uživajo posebno varstvo in da se prisilni ukrepi lahko v vseh okoliščinah za te posebej ranljive skupine uporabijo le na podlagi zakona in v skladu z nacionalnimi in mednarodnimi standardi. Poudarili so tudi, da se lahko vsi prisilni ukrepi uporabijo samo kot skrajno sredstvo (po uporabi t. i. deeskalacijskih tehnik) in za najkrajši možni čas, izvedeni prisilni ukrepi pa morajo biti v najkrajšem možnem času predmet notranjega pregleda in zunanjega nadzora. Med prisilnim (fizičnim) ukrepom mora biti ves čas zagotovljena prisotnost negovalca ali negovalke oziroma medicinske sestre ali brata, so sklenili in priporočili tudi, da morajo biti vsi prisilni ukrepi ustrezno dokumentirani.



Natisni: