Varuh človekovih pravic

Varuh o odločitvi Ustavnega sodišča o dopustnosti referenduma

Varuh človekovih pravic RS (Varuh) je bil zadovoljen, ko je Državni zbor RS v marcu 2015 v slovenskem pravnem redu z novelo Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih odpravil neenako obravnavo istospolnih parov in vzpostavil izenačitve istospolnih zvez z raznospolnimi. Varuhinja Vlasta Nussdorfer je takrat pozdravila odločitev državnega zbora in izrazila zadovoljstvo, da je Slovenija zmogla preseči zgolj registracijo istospolne skupnosti in manjšini omogočiti iste pravice kot jih ima večina. "S tem ni nihče izgubil ničesar, vsi skupaj pa smo dobili kot družba, saj je sprejemanje sočloveka z vsemi njegovimi pravicami tisto, kar šteje v demokraciji," je dejala.

Vendar je Ustavno sodišče RS nedavno dovolilo referendum o že sprejeti noveli zakona, ki pravice istospolnih parov izenačuje s pravicami heterospolnih parov. Na dan odločitve Ustavnega sodišča, dne 22. oktobra 2015, je varuhinja Vlasta Nussdorfer dala izjavo za STA, v kateri je poudarila, da pri Varuhu vedno spoštujemo odločitev ustavnega sodišča ne glede na to, kakšna je. Menimo, je dejala, da je težko, ko o manjšini odloča večina, in še dodala, da bo ta tematika sedaj predmet široke razprave ljudi, vendar lahko vnaprej vemo, kakšno je lahko mišljenje večine, za manjšino je mnogo težje.

Varuh ne more komentirati odločitev Ustavnega sodišča. Njegove odločitve so zavezujoče. So pa lahko sodbe Ustavnega sodišča podvržene predvsem strokovni kritiki. Ustavno sodišče RS je že leta 2009 in kasneje leta 2013, ko je presojalo ureditev pravice do dedovanja, presodilo, da gre pri »različni obravnavi istospolne zunajzakonske skupnosti in raznospolno usmerjenih oseb, živečih v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, za diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti«. Spolna usmerjenost je ena tistih osebnih okoliščin, ki so zapisane v 14. členu ustave, ki z naslovom Enakost pred zakonom dobesedno pravi: »V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino.«

Partnerjem v istospolnih skupnostih so bile z novelo Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih priznane enake pravice kot partnerjem v heteroseksualnih zvezah, saj so bili doslej na posameznih področjih diskriminirani, kar je po mnenju Varuha v nasprotju s 14. členom Ustave RS.

Zbiranje podpisov za referendum proti zakonu je legitimen izraz nestrinjanja posameznikov in skupin, referendum pa legalna oblika izražanja stališč državljank in državljanov, vendar pa je Varuh že večkrat povedal, da bi morala vsakršna kampanja temeljiti na informacijah, ki ne zavajajo posameznikov pri odločanju. Človekove pravice niso last enih ali drugih, pač pa vseh, in spolna usmerjenost, tudi glede na mnenje Evropskega sodišča za človekove pravice, ne sme prinašati diskriminacije in onemogočati družinskega življenja.

Varuh ima na podlagi Zakona o ustavnem sodišču možnost vložiti zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti zakonov in drugih predpisov, če meni, da predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, nedopustno posega v človekove pravice ali temeljne svoboščine. O tej možnosti smo se letos pogovarjali s predstavniki nevladnih organizacij, ki delujejo na področju enakosti glede na spolno usmerjenost. Skupaj smo ugotovili, da je treba počakati na uveljavitev novele zakona o zakonski zvezi, ki z eno potezo odpravlja razlikovanje na vseh področjih, saj je težko identificirati vse predpise, ki vsebujejo razlikovanje na podlagi spolne usmerjenosti.

Pri Varuhu pa smo na tem področju konkretno obravnavali pobudo glede vključevanja (ne)registriranih istospolnih partnerjev in partneric v obvezno zdravstveno zavarovanje Po preučitvi področne zakonodaje smo namreč ugotovili, da Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v 20. členu taksativno našteva, kdo šteje za družinskega člana zavarovanca in se na tej podlagi lahko sprejme v zdravstveno zavarovanje. V tej zakonski določbi registrirani partner istospolne partnerske skupnosti ni opredeljen kot družinski član, zato ni pravne podlage, da bi se registrirani partner zavaroval kot družinski član zavarovanca. Primer št. 10.4-1/2014 je objavljen tudi v poročilu Varuha za leto 2014, v točki 2.2.3., na strani 67.

Če zadnja sprememba zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih na referendumu ne bo potrjena, bo Varuh preučil možnost, da glede neenake obravnave partnerjev zahteva oceno ustavnosti Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in drugih zakonov, ki vsebujejo podobne diskriminatorne določbe.
 


Natisni: