Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Varuh Svetina: "Rahljanje okoljskih standardov ni dopustno, če želimo skladen razvoj družbe."

Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1972 razglasila 5. junij za Svetovni dan okolja. Na ta dan se spomnimo, da je zdravju neškodljivo in varno okolje temeljna človekova pravica, ki izvira iz pravice do človekovega dostojanstva in je temelj za izvajanje vseh drugih pravic. Pandemija je pozornost od skrbi za okolje na videz preusmerila v skrb za zdravje zaradi drugih okoliščin, vendar sta obe neločljivo povezani. Skrb za zdravo okolje je podstat skrbi za splošno zdravje prebivalstva. Le zdrava družba pa lahko uspešno zadovolji tudi svoje razvojne potrebe.

Ob tem varuh Peter Svetina ocenjuje, da se v Sloveniji dolgoletne težave na področju okolja ne rešujejo zadovoljivo. Pri svojem delu še vedno zaznava, da odzivnost in pojasnilna dolžnost upravnih organov še vedno (pre)pogosto šepata, kar se odraža v zakasnelem odgovarjanju, necelostnih pojasnilih ter tudi prepogostem dolgotrajnem odločanju. »Če organi ne delujejo skladno z načelom dobrega upravljanja, se posledice čutijo pri uveljavljanju pravic, kršitve niso dopustne,« opozarja varuh.

Kritičen je do priprave predpisov na okoljskem področju ter sodelovanja javnosti pri tem, na kar sicer opozarja že vrsto let. »Srečujemo se z erozijo izvrševanja določil Aarhuške konvencije o sodelovanju javnosti pri pripravi predpisov ter Resolucije o normativni dejavnosti, kar je nedopustno,« opozarja. »Javnost ima pravico biti obveščena, organi pa imajo dolžnost z njo ustrezno komunicirati. Rešitve je treba iskati v sodelovanju, saj so le tako lahko gospodarsko učinkovite in imajo najmanjše posledice za okolje in prostor,« še dodaja Peter Svetina. Dileme, ali ima javnost pravico sodelovati v okoljskih zadevah po njegovi oceni ni, saj to izhaja iz normativnih podlag oziroma je izraz dobrega upravljanja organov in demokratične družbene ureditve.

Varuh z zaskrbljenostjo sprejema tudi ugotovitve nevladnih organizacij o rahljanju okoljskih standardov pri sprejemanju nove zakonodaje, kar sicer ugotavlja tudi sam in ocenjuje kot nedopustno. Ob spreminjanju Zakona o varstvu okolja in Zakona o vodah, pa tudi že na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 je zato podal obsežne pripombe. Opozarja, da je sprejemanje ukrepov in poseganje v že obstoječe človekove pravice vedno treba izvajati ob sočasnem testu sorazmernosti. »Pri vseh posegih v človekove pravice je nujno oceniti, ali je ponujena možnost ukrepanja edina in kakšne so lahko njene posledice. Še posebej je treba biti previden pri poseganju v okolje, saj so učinki nepovratni in obremenjujoči za zdravje in življenje sedanjih in prihodnjih generacij,« poudarja varuh. »Da bi razvojne ideje imele optimalen učinek za družbeni blagor, morajo biti prepisi pripravljeni kakovostno, premišljeno in skladno z zahtevami pravne države,« še dodaja.

V Sloveniji je varstvo okolja ustavno zaščitena kategorija. Država je dolžna skrbeti za okolje in pri tem zasledovati interes javnosti. Ohranjanje narave in zdravega življenja je enako pomembno kakor razvojne potrebe prebivalstva. »Premišljena razvojna usmerjenost ne izključuje skrbi za okolje. V državah, ki razumejo soodvisnost človeka z naravo, si prizadevajo hkrati za razvoj in za zdravo okolje. Trajnostne rešitve so mogoče, sodelovanje pa je nujno,« poudarja varuh.

»Ne smemo pozabiti, da so podnebne spremembe razlog za mnoge ekonomske in vojne migracije, povzročajo človeške stiske in pišejo tragične zgodbe,« še opozarja varuh. »Skrb za okolje je tudi skrb za družbeno stabilnost in za varnost slehernika na tem planetu. »Kratkoročni dobičkonosni cilji ne smejo zamegliti človečnosti, ki je vtkana tudi v skrb za okolje,« še meni varuh človekovih pravic Peter Svetina.

Natisni: