Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Evropska mreža nacionalnih institucij za človekove pravice objavila poročilo o stanju pravne države v Evropi za leto 2021

Varuh človekovih pravic Peter Svetina pozdravlja izid poročila Evropske mreže nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI) in skupen prispevek 42 evropskih nacionalnih institucij za človekove pravice pri prizadevanjih za spodbujanje in zaščito pravne države in demokracije v Evropi. Objavljeno poročilo vsebuje prispevke o stanju pravne države po posameznih državah, opredeljuje ključne trende v regiji in podrobno opisuje posebne razmere v vsaki državi, vključno z odzivi vlad na pandemijo koronavirusne bolezni.

»Človekove pravice in pravna država so povezane in se medsebojno krepijo,« poudarja varuh človekovih pravic. Dodaja, da je močna pravna država ključna za zaščito človekovih pravic, pravno državo pa je mogoče v celoti uresničiti le v okolju, ki varuje človekove pravice. Nacionalne institucije za človekove pravice (NHRI) so zato po njegovem mnenju kot neodvisni državni organi s širokim mandatom na tem področju ključni akterji pri zaščiti in spodbujanju pravne države v svojih državah.

Skupno poročanje o stanju pravne države je eden takšnih ključnih vidikov strateškega udejstvovanja. Informacije o tem, v kolikšni meri lahko nacionalne institucije samostojno in učinkovito izpolnjujejo svoj mandat, so mednarodno priznane kot pomemben kazalnik pravne države. Eden temeljnih elementov pravnega mandata NHRI je poročanje o stanju človekovih pravic na terenu. Ta prispeva k natančnejši sliki pravne države oziroma vladavine prava v vsaki državi z namenom izboljšanja razmer po Evropi. »Nacionalne institucije za človekove pravice ugotavljamo, da skupno poročanje pozitivno vpliva na naše delo: povečuje se osredotočenost na vprašanja pravne države, pospešuje ciljno usmerjene pobude, širi se ozaveščanje in prepoznavnost dela NHRI, spodbuja medsebojno učenje in izmenjava informacij, krepi pa se tudi solidarnost med nacionalnimi institucijami,« še poudarja varuh Svetina.

Meni še, da lahko nacionalne institucije z rednim spremljanjem stanja pravne države v svojih državah evropskim oblikovalcem politik pomagajo do bolj celovite ocene razmer v vsaki državi. To pa lahko vodi do močnejših učinkov nadaljnjih ukrepov za spodbujanje napredka pravne države na nacionalni ravni. Prav tako je ključen njihov prispevek k močnejšemu regionalnemu in svetovnemu sistemu spodbujanja varstva človekovih pravic ter pravne države in demokracije.

Letošnje, že drugo poročilo ENNHRI o stanju vladavine prava v Evropi, je bilo objavljeno v začetku julija 2021 in temelji na poročilu iz marca 2021, ki se je nanašalo le na države članice EU. Evropski komisiji je bilo posredovano v pomoč pri pripravi njenega drugega poročila o stanju pravne države v Evropski uniji in njenih državah članicah, ki naj bi bilo objavljeno v kratkem.

Prispevek Varuha človekovih pravic, ki je bil del poročila ENNHRI že marca 2021, je tukaj dosegljiv tudi v slovenskem jeziku.

Varuh v poročilu uvodoma opozarja, da so javni mediji in neodvisni novinarji prvemu poročilu Evropske komisije o pravni državi za leto 2020 v Sloveniji namenili sicer veliko pozornosti, vendar pa o njem ni bilo zadostne širše strokovne razprave niti konkretnejših aktivnosti za implementacijo vsebine poročila.

Varuh je v poročilu še opozoril, da je Ustavno sodišče 10. decembra 2020 v svoji odločbi opozorilo, da morajo biti štiri neodvisne institucije v Sloveniji, Državni svet, Ustavno sodišče, Računsko sodišče in Varuh človekovih pravic (tudi) finančno neodvisne, rok za implementacijo te odločitve pa se izteče decembra 2021. Izpostavil je še, da je Varuh konec leta 2020 oziroma januarja 2021 pridobil status A po Pariških načelih, kar pomeni potrditev, da izpolnjuje visoke mednarodne standarde delovanja.

Na področju zagovornikov človekovih pravic in prostora civilne družbe je Varuh izpostavil, da je med epidemijo covid-19 ugotovil primere, pri katerih so zakoni, ukrepi in prakse lahko negativno vplivali na državljanski prostor in zmanjševali dejavnosti zagovornikov človekovih pravic. Izpostavil je tudi potrebo po zbiranju razčlenjenih podatkov v Sloveniji, saj boj proti diskriminaciji zahteva veljavne, točne in reprezentativne podatke o stanju oseb ali skupin oseb, na kar Slovenijo pozivajo tudi številni mednarodni mehanizmi. Varuh je opozoril, da je med organi oblasti in nevladnimi organizacijami pa tudi na vseh drugih področjih nujen dialog, ki preprečuje še zdrs v krizo vrednot.

Na področju pravosodja je Varuh v poročilu izrazil skrb glede projekcij, da bodo ukrepi glede omejitev delovanja pravosodja, še zlasti sodišč prve stopnje, zaradi epidemije bolezni covid-19 vplivali na podaljšanje reševanja primerov na sodiščih v prihodnosti. Izpostavil je potrebo, da Ministrstvo za pravosodje izvede dodatne ukrepe za povečanje števila sodnih izvedencev na področju družinskih razmerij. Zavzel se je za krepitev učinkovitosti nadzornih organov za zagotavljanje kakovosti dela sodišč ter za omogočanje učinkovitejše in dostopnejše brezplačne pravne pomoči. Opozoril je tudi na neuresničeno priporočilo Skupine držav proti korupciji (GRECO) in se zavzel za umik volitev sodnikov iz državnega zbora, zlasti sodnikov vrhovnega sodišča, saj je tak sistem izjema od pravnega okvira Evropske unije.

Varuh je še izpostavil, da razmere na področju medijskega pluralizma in svobode izražanja ostajajo močno povezane s trenutnim družbenim razvojem, pa tudi z epidemiološkimi razmerami. Zapisal je, da je večkrat opozori na potrebo po etiki javne besede in da spletno nadlegovanje in grožnje novinarjem ostajajo skrb vzbujajoči. Varuha ne preseneča, da je javna razprava o potrebni reformi (niza) medijske zakonodaje močno politizirana, zato stanje ostaja nespremenjeno že vrsto let. Varuh spremlja razprave o vprašanju svobodnega in pluralističnega medijskega okolja v Sloveniji. Izpostavlja, da so politiki pogosto v sporu z mediji oziroma novinarji.

Med ključnimi ugotovitvami poročila o stanju pravne države v Evropi za leto 2021 lahko izpostavimo naslednje:

  • Številna vprašanja še naprej vplivajo na učinkovitost NHRI v številnih državah v regiji, vključno z omejenimi mandati, pomanjkanjem zadostnih sredstev, slabim izvajanjem priporočil NHRI s strani državnih organov, pomanjkljivimi praksami posvetovanja in zaskrbljujočimi grožnjami neodvisnosti nekaterih.
  • Zagovorniki človekovih pravic in organizacije civilne družbe se v številnih državah regije soočajo s hudimi izzivi zaradi zakonov in praks, ki omejujejo njihov prostor delovanja ali posegajo v samo delovanje ter omejujejo financiranje. Srečujejo se z vrzelmi v dostopu do odločevalcev in ovirami pri sodelovanju pri odločanju ter z ukrepi, ki negativno vplivajo na uveljavljanje svobode izražanja in mirnega zbiranja ter predstavljajo grožnje in napade za različne ranljive skupine in civilno družbo. Glede na to številne NHRI posvečajo vse več pozornosti zaščiti zagovornikov človekovih pravic in organizacij civilne družbe.
  • Oslabljen je demokratičen sistem zavor in ravnovesij, zlasti v zvezi z izrednimi razmerami, ki jih je povzročila pandemija bolezni covid-19. Izredne razmere veljajo za potencialno grožnjo pravni državi in varstvu človekovih pravic zlasti v tistih državah, kjer obstajajo bolj splošne pomanjkljivosti, npr. pri ključnih zaščitnih ukrepih, sodnem nadzoru, dostopu do informacij in preglednosti zakonodaje ter oblikovanju politik.
  • V mnogih evropskih državah na področju pravosodja izpostavljajo problem neizvrševanja sodb, predolgo trajanje postopkov in potrebo po uresničevanju pravice do dostopa do sodišča in poštenega sojenja.
  • V zaskrbljujočem številu držav v regiji naj bi bili novinarji izpostavljeni grožnjam, ustrahovanju, nadlegovanju, vključno z neprimernimi tožbami in sovražnim govorom, v nekaterih primerih pa tudi samovoljnim aretacijam in pregonom ter oviram pri poročanju o delovanju vladnih organov.
  • Majhen napredek je zaznan v boju proti korupciji, ki v številnih državah ostaja na zaskrbljujočih ravneh, tudi v povezavi z zmanjšano preglednostjo in odgovornostjo ravnanja v povezavi z epidemijo.
  • V nekaterih državah nacionalne institucije opozarjajo na sistemske kršitve človekovih pravic migrantov, neučinkovito odzivanje na sovražni govor in druga kazniva dejanja, ki so rutinsko usmerjena v rasne skupine in LGBTIQ+ osebe.
Natisni: