Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Ustavno sodišče pritrdilo Varuhu, da je 28. člen ZUPJS neskladen z ustavo

Varuh človekovih pravic RS je v sredo, 25. 5. 2016, prejel odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije številka U-I-109/15-14 z dne 19. 5. 2016, s katero je odločilo glede ureditve pravice do subvencije najemnine iz 28. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). 

Odločilo je,

  1. da je navedeni člen navedenega zakona v neskladju z Ustavo,
  2. da mora Državni zbor ugotovljeno neskladje odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije, in
  3. da se do odprave ugotovljenega neskladja upravičencem do subvencije v tržnih in hišniških stanovanjih, ki izpolnjujejo dohodkovne in druge pogoje za pridobitev neprofitnega stanovanja, prizna tudi subvencija do priznane neprofitne najemnine na način, kot je določen za subvencije neprofitnih najemnin.


Zgoraj navedeno pomeni uspeh v postopku za oceno ustavnosti, ki je bil začet z zahtevo Varuha, vloženo konec meseca julija 2015. Varuh je v svoji zahtevi med drugim zatrjeval, da so najemniki v tržnih in hišniških stanovanjih, ki izpolnjujejo dohodkovne in druge pogoje za pridobitev neprofitnega stanovanja, v neenakem položaju z najemniki v neprofitnih stanovanjih pri pridobitvi pravice do subvencije najemnine.

Ustavno sodišče je skladno z ustaljeno ustavnosodno presojo štelo, da načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) zahteva, da je treba bistveno enaka dejanska stanja obravnavati enako, če pa se taka stanja obravnavajo različno, mora za razlikovanje obstajati razumen razlog, ki izhaja iz narave stvari.

Tako se je najprej ukvarjalo z vprašanjem, ali so najemniki v neprofitnih stanovanjih in najemniki v tržnih ali hišniških stanovanjih, ki izpolnjujejo dohodkovne in druge pogoje za pridobitev neprofitnega stanovanja, v bistveno enakem socialnem, zlasti premoženjskem položaju, ki je odločilna okoliščina glede predmeta pravnega urejanja, tj. pravice do subvencioniranja najemnin – in zavzelo stališče, da so.

Pri obravnavi vprašanja, ali za takšno razlikovanje obstaja razumen razlog, ki izhaja iz narave stvari, pa je nadalje štelo, da bi moral imeti zakonodajalec za zmanjšanje obsega pravice le določeni skupini upravičencev, poleg zagotavljanja vzdržnih javnih financ, tudi še kakšne dodatne razloge, ki bi bili razumni glede na predmet zakonskega urejanja.

Državni zbor in Vlada nista zadostno pojasnila, kaj je razlog za različno obravnavo najemnikov v tržnih ali hišniških stanovanjih, ki izpolnjujejo dohodkovne in druge pogoje za pridobitev neprofitnega  stanovanja, v primerjavi z najemniki v neprofitnih stanovanjih. Ustavno sodišče je tako sicer prepoznalo, da glede vrste ukrepov, ki jih država lahko izbira za izpolnjevanje svoje obveznosti oblikovanja aktivne stanovanjske politike, obstoji široko polje proste presoje zakonodajalca, vendar pa da je slednji vendarle vezan tudi na splošno načelo enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave – čemur pa v konkretnem primeru ni zadostil.

Natisni: