Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Odločitve o pravicah posameznika morajo biti take, da jih posameznik lahko razume

Če odločitve o pravicah posameznikov niso obrazložene na način, da bi jih bilo mogoče razumeti in s tem omogočiti učinkovito vlaganje pravnih sredstev, to ni skladno z določbo 22. člena Ustave RS. Varuh je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prepričal, da se do tega njegovega mnenja opredeli v konkretnem postopku odločanja o pritožbi pobudnika.

* * *

Na Varuha človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) se je obrnil pobudnik, ki se ni strinjal z odločbo centra za socialno delo (center) v zvezi s pravico do osebne asistence. V zvezi z odločbo je že vložil pritožbo. Varuh mu je pojasnil, da bo o njegovi pritožbi moralo odločiti Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ). Glede na vsebino izpodbijane odločbe pa je Varuh skladno z določbo 25. člena Zakona o varuhu človekovih pravic na MDDSZ podal mnenje s stališča varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V njem je opozoril, da iz izpodbijane odločba izhaja, da temelji na izvedenskem mnenju o številu ur in vsebini osebne asistence (mnenje), iz katerega izhaja, da pobudnik do osebne asistence ni upravičen. Izpodbijana odločba sicer ne vsebuje podrobnejše obrazložitve, zato je Varuh štel, da je del obrazložitve odločbe tudi mnenje.

Kot izhaja iz mnenja, je bilo ugotovljeno, da pobudnik potrebuje pomoč pri različnih opravilih v obliki spremstva in pri premagovanju daljših razdalj na invalidskem vozičku ter različno fizično pomoč. Člana komisije sta ocenila, da vlagatelj ne potrebuje osebne asistence v obsegu najmanj 30 ur tedensko.

Po mnenju Varuha iz mnenja in posledično tudi odločbe centra sploh ni razvidno, kako je prišlo do končne ocene o potrebnem obsegu ur pomoči. Ugotovljene so bile konkretne aktivnosti, pri katerih bi pobudnik potreboval pomoč, ne pa tudi, kakšen časovni obseg te aktivnosti predstavljajo.

V konkretnem primeru je po mnenju Varuha prišlo do odločitve centra, ki je v nasprotju z določbo 22. člena Ustave RS, ki terja, da so odločitve obrazložene na način, ki omogoča razumeti, zakaj in kako je bila odločitev sprejeta, hkrati pa tudi omogoča učinkovito vlaganje pravnih sredstev. Odločba centra niti sicer ne more zadostiti pravnemu standardu obrazložene odločbe, ki določa, da mora uradni organ z njo na konkreten način in z zadostno jasnostjo opredeliti razloge, na podlagi katerih je sprejel svojo odločitev. Obrazložitev odločbe je samostojna in avtonomna prvina pravice do poštenega odločanja, ki ga – v okviru pravice do enakega varstva pravic – zagotavlja 22. člen Ustave. Ima izvirno vrednost zagotavljanja uvida v razloge za odločitev in to predvsem za stranko, ki v postopku odločanja o svoji pravici, obveznosti oziroma pravnem interesu ni bila uspešna. Za zagotovitev človekove pravice do poštenega odločanja in za zagotovitev zaupanja v pravno državo je velikega pomena, da stranka, še posebej, če v postopku ni bila uspešna, lahko spozna, kakšni so bili razlogi za odločitev, nanašajočo se na njeno pravico, obveznost oziroma pravni interes. Ustrezna obrazložitev je hkrati tudi pogoj za preizkus razumnosti sprejete odločitve.

Varuh je MDDSZ skladno z določbo 7. člena Zakona o Varuhu človekovih pravic (ZVarCP) predlagal, da se do njegovega mnenja opredeli v konkretnem postopku odločanja o pritožbi pobudnika. MDDSZ je najprej predlog Varuha zavrnilo brez obrazložitve, po naknadnem osebnem srečanju pa je predlog sprejelo. Varuh je svoje stališče glede potrebe po ustrezni jasnosti obrazložitve predstavil tudi Inštitutu Republike Slovenije za socialno varstvo, ki je izvedenski organ po Zakonu o osebni asistenci in izdeluje izvedenska mnenja za potrebe odločanja centrov za socialno delo, pri čemer takšna mnenja predstavljajo tudi de facto odločitev o zadevi. Varuh bo problematiko spremljal tudi v prihodnje. 9.6-29/2022

Natisni: